Evropski parlament je na plenarnem zasedanju glasoval za omejitev širjenja rabe biogoriv iz poljščin, obenem pa poročevalki, evropski poslanki Corinne Lepage, ni podelil mandata za pogajanja o sporazumu med državami članicami in Evropsko komisijo. S tem se negotovost o prihodnosti biogoriv v Evropi nadaljuje.

Katarina Otrin, vodja projektov programa Mobilnost pri Focusu, društvu za sonaraven razvoj rezultate glasovanja komentira:

»Rezultati glasovanja postavljajo pod vprašaj voljo Evropskega parlamenta, da popravi zgrešeno politiko EU na področju biogoriv. Dokler sporazum med evropskimi zakonodajalci ne bo dosežen, bo prihodnost biogoriv za investitorje in okolje negotova. Gotovo pa je, da bomo morali Evropejci še nadaljnjih sedem let plačevati za biogoriva, ki onesnažujejo bolj kot fosilna goriva, ki naj bi jih nadomeščala.«

Problem: Ob krčenju proračunskih prihodkov se krčijo tudi izdatki, a žal interesi kapitala prevladajo nad interesi državljanov. Tako se predlaga krčenje Sredstev za upokojence, za socialne transferje, zdravstvo, šolstvo, ostajajo pa subvencije za gorivo za tovornjake,ki onesnažujejo in uničujejo ceste…

Zelena rešitev: Ukinimo subvencije, ki uničujejo okolje in namenimo ta proračunska sredstva za spodbujanje zelene proizvodnje, socialo, zdravstvo in za aktivno politiko zaposlovanja mladih.

SMS Zeleni v celoti podpiramo poziv nevladne organizacije UMANOTERA, ki je že v juliju objavila poročilo Zelena proračunska reforma. V pozivu nevladna organizacija UMANOTERA poziva partnerje k pozivu, da naj Vlada RS zmanjševanje pravic na področju zdravstva, izobraževanja, kulture, sociale in pokojnin raje ukine škodljive subvencije v višini najmanj 100 milijonov evrov.

Ekološki kmetiji Kastelic in Černelič na Dolenjskem sta primer celostnega pristopa k okoljskim in podnebnim izzivom v Sloveniji, saj s svojimi specifičnimi rešitvami pri ekološkem kmetovanju in rabi energije pripomoreta tudi k zmanjševanju ogljičnega odtisa. Kmetiji prispevata tudi  k preskrbi potrošnikov z ekološko hrano slovenskega porekla, vzgoji otrok za trajnostni razvoj in prenosu znanja v ekološkem kmetijstvu.

Obe kmetiji so spoznali udeleženci včerajšnje strokovne predstavitve, ki je potekala v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, in ob sodelovanju Inštituta za trajnostni razvoj, Zavoda LokalPatriot in Združenja ekoloških kmetov Dolenjske, Posavja in Bele krajine. Projekt Slovenija znižuje CO2: dobre prakse poteka v okviru partnerstva med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije  in Evropskim parlamentom pri komuniciranju evropskih vsebin.

Mobilnost je zaradi velikega deleža emisij in vpliva na zdravje eno ključnih področij, na katerih EU zmanjšuje vplive z ukrepi trajnostne mobilnosti. Sodobnim trendom trajnostnega načrtovanja mobilnosti s posameznimi ukrepi  nekatere slovenske občine že sledijo, inspirativne dobre prakse pa najdemo tudi v naši neposredni soseščini. Slovensko – prometno strategijo občine Ljutomer – in tujo dobro prakso – inovativne prakse trajnostne mobilnosti v Gradcu – so včeraj spoznali udeleženci strokovne predstavitve, ki je potekala v Gradcu.

Dogodek sta pripravili Umanotera in Slovenska platforma za trajnostno mobilnost v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse. Projekt Slovenija znižuje CO2: dobre prakse poteka v okviru partnerstva med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom pri komuniciranju evropskih vsebin.

Prvo poročilo Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC ) bo potrjeno 26. septembra v Stockholmu, sledila pa mu bo tiskovna konferenca 27. septembra. Peto poročilo o oceni IPCC (AR5) zajema proces, ki bo trajal več kot eno leto. Izšlo bo  v štirih obsežnih zvezkih, vsak posamezen pa vsebuje "Priporočila za odločevalce".

Prvi del obravnava fizične vidike podnebnih sprememb in daje osvežene informacije o spremembah podnebnega sistema, o tem, kako sami vplivamo nanj in kaj lahko pričakujemo v prihodnosti glede na odločitve, ki jih sprejemamo v energetiki in glede uporabe zemljišč.

Ogrožena je Arktika, eden zadnjih skoraj nedotaknjenih ekosistemov na svetu. Led na severnem tečaju se zaradi podnebnih sprememb topi hitreje, kot kjerkoli drugje na svetu. Umikanje ledu na Arktiki, ki deluje kot hladilnik za naš Planet, pa budi nove apetite: multinacionalke se v iskanju novih virov nafte, plina in bogatih zalog rib prebijajo vse dlje na Sever.

Pomagaj nam zaščititi Arktiko pred črpanjem nafte - podpiši peticijo.

Kdo bo plačal zadolževanje naravi?
Jakob von Uexkull je ustanovitelj alternativne Nobelove nagrade, imenovane Right Livelihood Award, ki jo vsako leto podeljujejo v švedskem parlamentu. Na julijski konferenci Globalne mreže ekovasi (Global Ecovillage Network) je imel enega otvoritvenih govorov in navdušujoče daljše predavanje, ki se dotika same srčike problemov sodobne ekonomije. Kar sledi, je preplet Uexkullovih besed in mojih razmišljanj ob njih.

Nagrada za pravično življenje si prizadeva pomagati Severu najti modrost, ki se sklada z njegovo znanostjo, in pomagati Jugu najti znanost, ki se sklada z njegovo starodavno modrostjo.
-- Jakob von Uexkull

Katere so tiste občine v Sloveniji, ki se zavedajo pomena energetske učinkovitosti? Katere občine s svojimi projekti skrbijo za trajnostno prihodnost v svojem lokalnem okolju in katere so tiste občine, ki so letošnje prejemnice naziva En.občina 013 za energetsko najbolj učinkovite občine v Sloveniji?

Energetika.NET je letos četrtič zapored izbrala energetsko najbolj učinkovite občine v Sloveniji, na današnji razglasitvi, ki je bila v Kristalni palači BTC v Ljubljani v okviru zaključnega seminarja En.občina: Pot do pametnih lokalnih skupnosti, smo le-te tudi javno predstavili. Najbolj učinkovita v kategoriji malih občin do 5.000 prebivalcev je občina Divača, najučinkovitejša občina na področju energetike v kategoriji srednje velikih občin oz. občin, ki presegajo 5.000 prebivalcev je občina Krško, ki si je ta naslov priborila že pred štirimi leti.

Proizvajalci avtomobilov v Evropi ne bi smeli imeti težav pri doseganju zmanjšanj CO2 emisij, ugotavlja poročilo o avtomobilih in CO2 organizacije Transport & Environment [1]. Poročilo spremlja letni napredek proizvajalcev vozil pri zmanjševanju emisij CO2 novih avtomobilov. Podatki kažejo, da so tako proizvajalci luksuznih kot standardnih vozil na poti, da dosežejo zahtevane cilje za leti 2015 in 2020. Poročilo prav tako ugotavlja, da za doseganje CO2 ciljev, vrzeli, kot sta npr. superkrediti [2] in manipulacija testnih rezultatov, niso potrebne.

T&E-jevo poročilo 'Kako čisti so evropski avtomobili' (How Clean are Europe's Cars) že od leta 2006 naprej ocenjuje prizadevanja proizvajalcev avtomobilov za zmanjšanje CO2 emisij. Po uveljavitvi zakonodaje, ki proizvajalcem nalaga cilje, se je letni napredek potrojil na 3,6 %. To jasno kaže, da so ob primernem načrtovanju cilji dosegljivi za proizvajalce vseh tipov in velikosti avtomobilov.

Ogroženi snežni leopardi so zaveznike našli na presenetljivem mestu: na Tibetanski planoti jih varuje na stotine budističnih samostanov. V študiji, objavljeni pretekli teden v strokovni reviji Conservation Biology, so avtorji objavili, da polovica samostanov leži na območju, kjer živijo leopardi. Menihi nadzorujejo to območje in predstavljajo branik pred divjimi lovci, poroča Discovery. 

"Budizem v svoji osnovi zagovarja ljubezen, spoštovanje in sočutje za vsa živa bitja," je dejal soavtor študije George Schaller, biolog v okoljevarstveni skupini Panthera. Poročilo osvetljuje, kako lahko znanost in duhovne vrednote tibetanskega budizma združujejo vizijo in modrost pri zaščiti kitajske naravne dediščine.

Nevarnost uhajanja radioaktivne vode iz poškodovane jedrske elektrarne v *censored*ušimi je zvišana na tretjo stopnjo. Direktor Uprave RS za jedrsko varnost Andrej Stritar pa zagotavlja, da izpuščanje radioaktivne vode iz rezervoarja v *censored*ušimi ne predstavlja nevarnosti za Slovenijo ali preostanek sveta.

Japonske jedrske oblasti so zvišale stopnjo nevarnosti zaradi najnovejšega uhajanja radioaktivne vode iz poškodovane jedrske elektrarne *censored*ušima Daiči na stopnjo "hude nesreče". Japonski jedrski nadzorniki so namreč v sredo nevarnost uhajanja zvišali s prve stopnje na tretjo na sedemstopenjski lestvici.

V globinah Tihega oceana so geologi odkrili orjaški vulkanski plato. Gre za največji vulkan na Zemlji, saj se razprostira kar na 310 tisoč kvadratnih metrih površine. Geologi so orjaku nadeli ime Tamu.

Geologi te dni razveseljujejo z novim odkritjem. Sredi Tihega oceana, kakšnih 1600 kilometrov vzhodno od Japonske, so na morskem dnu odkrili vulkan. Po vseh opravljenih meritvah so razkrili, da gre za največji vulkan na svetu, njegova površina pa je približno enaka površini Britanskega otočja. Vulkan se razprostira na okoli 310.000 kvadratnih metrih površine, vrh pa je na višini 3500 metrov nad morskim dnom, a še vedno pod morsko gladino.

Pod ledom, ki prekriva večino Grenlandije, so našli enega največjih kanjonov na svetu, ki je dolg 800 kilometrov in v globino meri do 800 metrov. Kanjon naj bi pred več kot štirimi milijoni let izdolbla velika reka, ki je tekla na tem območju, preden ga je prekril led. Znanstveniki so ga naključno našli med raziskovanjem podnebnih sprememb, ko so z radarjem pregledovali kamnine, poroča britanski BBC.

Skrita dolina je daljša od slovitega Velikega kanjona (Grand Canyon) v ameriški zvezni državi Arizona. Razprostira se od sredine Grenlandije proti severni obali, preden se je oblikovala ledena odeja, pa je bil njegov sestavni del tudi reka, ki se je izlivala v Arktični ocean.

Stanje v Sloveniji je na področju javnofinančnega primanjkljaja resno. Vlada pripravlja dopolnjen proračun za 2014 in črta izhodišča za pripravo predloga proračuna za 2015. Premierka napoveduje ukrepe, ki v javnosti ne bodo priljubljeni.

Lahko torej predvidevamo, da bodo nadaljevali s posegi v pokojnine in socialne transferje, z rezi v zdravstvo in javni izobraževalni sistem. Medtem pa na stotine milijonov evrov odteka za subvencioniranje okolju in človeku škodljivih dejavnosti. To je treba spremeniti, Vlada mora odpraviti okolju škodljive subvencije, ki koristijo le posameznim manjšim skupinam, namesto da posega v dobrobit vseh državljanov!

Organizacija Alpe Adria Green je poslala odgovor g.Günther Oettinger-ju, EU komisarju za energetiko na njegov dopis, ki ga je poslal kot odgovor na peticijo AAG PROTI POTRDITVI UMESTITVE PROJEKTA PLINSKI TERMINALI ŽAVLJE NA EVROPSKO LISTO PRIORITET SKUPNEGA POMENA (PCI)

V odgovoru smo navedli, da nas zelo preseneča da je, lahko »žaveljski plinski terminal« sploh pristal na predlagani listi. Upravičeno sumimo, da je nekdo vložil veliko kapitala v ta projekt in ga hoče, če ne gre drugače, po politični poti in z lobiranjem preko vplivanja skozi evropske institucije vsiliti v ta prostor.

Sredi avgusta smo v okviru projekta SloWolf na Veliki Gori nad Ribnico ujeli volkuljo za telemetrično spremljanje. Volkulja, ki smo jo poimenovali Jasna, je po strokovnih ocenah stara štiri do pet let in je v dobri telesni kondiciji. Volkulja je vodilna samica goteniškega tropa in je mati mladičev, ki so bili v zadnjem mesecu opaženi na tem območju.

Z GPS-GSM ovratnico opremljena vodilna volkulja je sedmi volk, katerega gibanje in aktivnost bomo na ta način spremljanli tekom štiriletnega projekta SloWolf in drugi spremljani volk iz tropa Gotenica. Na istem območju smo namreč leta 2011 odlovili enoletnega volka Luko, člana tropa Gotenica, ki je prav tako kot Jasna nosil svetlo modro ovratnico. Lukovo gibanje smo spremljali le slabih devet mesecev, saj ga je pred odpadom ovratnice povozil avto. Ovratnico bo volkulja Jasna nosila približno eno leto, potem pa se bo sprožil avtomatski mehanizem, ki omogoči, da ovratnica samodejno odpade.

Greenpeace je v Belgiji naftnemu mogotcu Shell pripravil presenečenje - na dirki Formule 1 za Veliko nagrado Belgije, katere glavni pokrovitelj je ravno Shell, je s strehe glavne tribune ekipa aktivistov spustila transparent s sloganom "ARCTIC OIL? SHELL NO".

Pred začetkom dirke je nad dirkališčem krožilo tudi jadralno padalo s transparentom, aktivisti pa so prekrili tudi številne Shellove logotipe. Transparenti sicer v živo na kameri niso bili vidni, so pa po socialnih omrežjih zakrožile fotografije in video.

Povretek s konference Globalne mreže ekovasi v Švici, julija 2013
Prihod v švicarske gore je bil kot pristanek na razglednico. Zasneženi vršaki, sinje jezero, mogočna drevesa, šum slapov, duh gorskih travnikov in gozdnih jagod. Center enosti v Schweibealpu nad jezerom Brienz je v tem idiličnem okolju gostil 350 udeležencev iz 50 držav z vseh kontinentov, ki so prišli na vsakoletno konferenco Globalne mreže ekovasi (Global Ecovillage Network).

Center enosti, kot nakazuje že ime, temelji na indijski duhovnosti, kar pa ni ovira, da se ne bi bogato navezoval na permakulturo, ekologijo in razvoj metod soodločanja znotraj skupnosti. Je lep primer, kako napredna filozofija sobivanja pronica v prav vse sfere družbe kot svetel žarek upanja za prihodnost.

Evropska komisija naj bi kmalu dovolila, da ameriški biotehnološki velikan Monsanto na evropski trg izvaža gensko spremenjeno koruzo SmartStax.

"Odločitev je v pristojnosti Evropske komisije in ta bo septembra ali oktobra dovolila uvoz," je za spletno izdajo nemškega tednika Die Zeit dejal neimenovani tiskovni predstavnik evropskega komisarja za zdravje Tonia Borga in dodal, da so opravili "strog in znanstveni proces vrednotenja".

Iz Bruslja so uradno sporočili, da Evropska komisija in članice EU-ja glede morebitnega dovoljenja za uvoz koruze SmartStax niso sprejele nobene odločitve. Postopek znotraj komisije tako še vedno poteka, končna odločitev pa se pričakuje jeseni.

V vednost vam pošiljamo sporočilo za javnost (v angleškem jeziku), ki je bilo poslano vsem relevantnim globalnim medijem. V okviru kampanje Rešimo Arktiko, Greenpeace izvaja različne aktivnosti po vsem svetu. Ena izmed njih je tudi ekspedicija našega ledolomilca Arctic Sunrise, ki v tem trenutku patruljira v vodah Arktike, da bi osvetlil in nasprotoval raziskovanjem povezanih z morebitnim črpanje nafte, ki jih v ruskem delu območja, izvaja Rosneft in njen ameriški partner ExxonMobil.

Kampanjo www.ResimoArktiko.si izvajamo vse od meseca julija dalje tudi v Sloveniji. Arktični led, od katerega so odvisna naša življenja, hitro izginja. V zadnjih 30 letih smo izgubili tri četrtine plavajočih ledenih kap na vrhu sveta. Kot da to ni dovolj, Arktiko dodatno ogrožajo tudi obstoječi načrti za črpanje nafte in industrijski ribolov ter konflikti, ki lahko ob tem nastanejo.

V pitni vodi lahko najdemo številne onesnaževalce in škodljive mikroorganizme. Z vodo lahko torej zaužijemo bodisi pesticide, herbicide, težke kovine, klor, klorine, fluor, ostanke zdravil (antibiotikov, protibolečinskih in protivnetnih sredstev itd.), škodljive snovi genske tehnologije (Amerika), radioaktivne snovi (*censored*ušima), …, pa tudi bakterije, viruse in parazite.

Kako močen koktajl onesnaževalcev bomo z vodo, s hrano, prek kože ali z vdihanim zrakom v telo prejeli, je odvisno predvsem od kraja na Zemlji, kjer se nahajamo. Vsekakor bo torej obremenitev naših teles večja v deželah, kjer je onesnaženost visoka.

Varuh človekovih pravic RS (Varuh) izraža zaskrbljenost na odnosom države do reševanja nekaterih okoljskih problemom in ob tem opozarja, da pomanjkanje finančnih sredstev nikakor ne sme biti razlog za morebitno (ne)uresničevanje ustavne pravice do zdravega življenjskega okolja.

Država je dolžna zaščiti pravico svojih prebivalcev do življenja v zdravem in zavarovanem okolju. V nasprotnem primeru krši tudi 8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki določa pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Onesnaževanje je lahko poseg v posameznikovo zasebno in družinsko življenje.

Delovna skupina medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) je na Bledu pripravila poročilo o oceni podnebnih sprememb in upa, da bo imel velik vpliv na sprejemanje ukrepov.

"Ni več časa za teoretične politične diskusije, treba je ukrepati tako hitro, kot je mogoče," je opozoril slovenski zunanji minister Karel Erjavec, ki je hkrati prepričan, da so na tokratnem srečanju na Bledu in na prihodnjih srečanjih znanstveniki prišli do novih sklepov, kako ohranjati naš planet, kako preprečiti nadaljnje segrevanje in kako se učinkovito spopasti s podnebnimi spremembami, ki so krive tudi za naravne nesreče.