Slovenci smo pri ravnanju s smetmi nadpovprečni v dobrem in slabem smislu. Nadpovprečni smo pri recikliranju, a žal tudi pri odlaganju smeti. Je projekt t. i. sežigalnice del rešitve ali del težave? Stališča niso enotna.

Slovenci recikliramo 34 odstotkov vseh odpadkov, kar je več od povprečja EU-ja, hkrati pa na deponije zvozimo kar 58 odstotkov vseh odpadkov. Za primerjavo, v Evropi na deponijah konča 37 odstotkov odpadkov, reciklira pa se jih 25 odstotkov. V Javnem podjetju Snaga so prepričani, da je razlog za tako velik delež odloženih odpadkov tudi to, da zaostajamo pri energetski izrabi odpadkov, ki bi "zakopavanje" na deponijah močno zmanjšala, če ne celo odpravila. V Snagi kot primera dobre prakse izpostavljajo Nemčijo in Belgijo, ki odpadkov praktično več ne odlagata, njihovo energetsko izkoriščanje pa merita v obsegu 37 (Nemčija) in 42 odstotkov (Belgija), so v družbi povedali za MMC.

Evropa bo morala posodobiti infrastrukturo za recikliranje odpadkov, pravi evropski komisar za okolje Janez Potočnik in dodaja, da to ne pomeni gradnje novih sežigalnic in odlagališč odpadkov. Treba je spodbujati krožno gospodarstvo.

Vsako leto za proizvodnjo različnih dobrin v Evropi po grobih ocenah porabimo 16 ton različnih materialov na osebo. Od tega kar šest ton postane odpadni material, skoraj polovica pa konča na odlagališčih. »Večina se nas zagotovo strinja, da tako ne gre več naprej, da to ni model, ki bi bil trajnosten. Spremeniti moramo proizvodne in potrošne vzorce, oblikovati gospodarski sistem, ki bo temeljil na ponovni uporabi virov in njihovem recikliranju.

V poletni številki Čist-E-Novic smo pisali o velikih količinah zavržene hrane, ki jih proizvedemo v zahodnem svetu. Le-ta pa ni edini problem povezan s sodobno proizvodnjo in potrošnjo hrane. Pri živilih, ki jih nemalokrat zaužijemo v le nekaj minutah se namreč soočamo z odpadno embalažo, pri kateri čas razgradnje lahko traja tudi več sto let. Gre za popolnoma nesmiselno rabo naravnih virov in posledično onesnaževanje okolja, kar je daleč od trajnostnega načina življenja.

Današnji kupec si težko predstavlja hrano brez embalaže. Pakirana hrana je postala tako zakoreninjena v prehranjevalnih navadah, da se je težko spomniti, kako smo preživeli (oziroma so preživeli naši predniki) brez nje. Na nek način predstavlja embalaža to, kar naredi sodobno hrano moderno. Trgovina bi bila komaj prepoznavna brez vseh barvitih kartonastih škatel, aluminijastih pločevink, plastične embalaže itd.

Razvoj, napredek in industrializacija so med nami in podeželjem postavili zidove – sodobni človek je individualist, odmaknjen od tradicije in narave, odmaknjen od podeželja. Zaradi pomanjkanja stika s podeželjem lažje pozabljamo, da smo vsi medsebojno povezani in skupaj ustvarjamo našo prihodnost. Oživel Pomjan je praznik, ki povezuje tradicijo, kulturo in ekologijo – je klic nazaj k naravi in h koreninam Slovenske Istre, je poskus povrnitve srca podeželju in podeželja v naša srca.

Ali znamo ceniti dediščino babic in dedkov? Niso nam zapustili le narodnih noš, glasbe, kulinarike in domačih obrti. Zapustili so nam sposobnost preživetja – že s tem, ko so poskrbeli, da smo mi tu. Vrnitev v preteklost ni več možna, toda pomembno je ohranjati spomin, obogaten z veseljem in hvaležnostjo. Ko je prišel tehnološki razvoj smo prevzetno pomislili, da lahko stroji nadomestijo naravo. Takrat smo se odrezali od ekologije in se zagledali v mehanizirano prihodnost. Zdaj počasi spoznavamo, da je narava nenadomestljiva. Ekologija si končno le utira pot v vsako gospodinjstvo.

Ste se kdaj vprašali kaj plačate s položnico za odvoz komunalnih odpadkov? O tem, ali lahko vplivamo na višino zneska in kako? Ter zakaj je temu tako in ali lahko kaj spremenimo? Za vas smo pregledali zakonodajo, govorili s strokovnjaki, brskali za informacijami in sedaj je čas, da odgovore delimo z vami.

Kaj so mešani komunalni odpadki?
Mešani komunalni odpadki se v Sloveniji zbirajo v črnih posodah, ki jih mora imeti vsako gospodinjstvo. Črne posode imajo lahko različen volumen, vendar velja, da obstaja spodnja meja, kot na primer 80 l. To pomeni, da manjše posode gospodinjstvo ne more imeti.

Ekologi brez meja so v sodelovanju s Kemijskim inštitutom in Kinom Šiška v ponedeljek, 21. oktobra 2013 organizirali poseben dogodek posvečen odpadkom. Širša slovenska javnost si je lahko v Kinu Šiška premierno ogledala dokumentarni film Smeti (Trashed, 2012). Zaradi velikega zanimanja sta bili organizirani kar dve projekciji filma, prva ob 16. uri in druga ob 18.30 uri.

Po drugi projekciji filma pa se je ob 20. uri, z uvodnim video nagovorom dr. Janeza Potočnika, Evropskega komisarja za okolje, pričela okrogla miza z naslovom Slovenija na poti do Zero Waste. Glavna tema na okrogli mizi so bili seveda odpadki in kaj moramo v Sloveniji storiti, da bi dosegli cilj – družbo brez odpadkov. Sogovorniki so poudarili, da je pri Zero Waste bolj kot cilj pomembna pot, kajti magične rešitve ne obstajajo.

Spoštovani,

11.10.2013 je bilo na spletni strani NEK, URSJV ter v večini medijev mogoče zaslediti informacije o poškodovanih gorivnih palicah na treh gorivnih elementih v Nuklearni elektrarni Krško. Kljub skopim informacijam o dogajanju je bilo izpostavljeno, da so poškodbe gorivnih palic večje, kot so v NEK pričakovali. To zbuja skrb, saj bi pričakovali, da so strokovnjaki v NEK ter tudi nadzorni organ URSJV pripravljeni na vse možne scenarije in tveganja ter jih znajo tudi primerno oceniti. Prav tako se še vedno ne ve – vsaj ne v javnosti

– kaj je vzrok takšnim poškodbam, kljub temu, da je do podobnih, a manjših poškodb že prihajalo v preteklosti. Zato se sprašujemo, ali je, glede na visoko tveganje, ki ga predstavlja jedrska elektrarna, trenutno upravljanje primerno.

S slovesno podelitvijo nazivov in priznanj, se je zaključil četrti vseslovenski natečaj »Planetu Zemlja prijazna občina 2013, ki ga društvo Planet Zemlja organizira od leta 2010. Na osrednjem dogodku sejma Narava zdravje so nazive prejele občine Razkrižje, Poljčane, Vojnik, Žalec in MO Ljubljana, priznanja pa so šla v roke občin Kostanjevica na Krki, Trzin, Markovci, Zreče, Velenje, Slovenske Konjice, Sevnica, Krško, Brežice in Radovljica. Letos so v natečaju sodelovale občine iz Pomurja, Dolenjske, Osrednje Slovenije, Štajerske, Šaleško-Savinjske regije, Posavja in Gorenjske.

Cilj natečaja je večplastni – podatki ki jih posredujejo občine pomenijo dragoceno zbirko informacij sodelujočim ustanovam pri njihovih poslanstvih, medtem ko občinam prinašajo priznanje za delo in motivacijo za naprej.

PLINSKEGA TERMINALA V ŽAVLJAH URADNO NI NA LISTI PREDNOSTNIH ENERGETSKIH PROJEKTOV V SKUPNEM EVROPSKEM INTERESU (PCI)

V mednarodni okoljevarstveni organizaciji Alpe Adria Green z grenkobo ugotavljamo, da je slovenska diplomacija podlegla pritiskom iz Bruslja in sprejela predlog, da bo na listi s 130 izbranimi projekti, financiranimi s strani EU, tudi projekt kopenskega plinskega terminala v Severnem Jadranu (citat: “Onshore LNG Terminal in the Northern Adriatic”).

Bruselj je sicer dodal lepotno in zavajojočo opombo, da bo Italija o lokaciji terminala odločala samo v soglasju s Slovenijo, saj to pomeni, da bo Italija lahko tudi predlagala plinski terminal v Žavljah ali v Tržaškem zalivu. V neuradnih krogih se govori, da bi ga postavili nekje od Timava do Porto Nogara, kar pa ne spremeni dejstva, da bo prizadet eko sistem v Severno Jadranskem morju, ker nameravajo uporabiti zelo zastarelo, zato pa za multinacionalko zelo dobičkonosno tehnologijo, med drugimi tudi uporaba klora v tehnologiji segrevanja plina v Žavljah.

Umanotera podala vlogo za obravnavo peticije, ki jo je podpisalo več kot 6000 posameznikov in dobrih sto podpornih organizacij – Slovenija naj s programom celovite dolgoročne zelene proračunske reforme postane zgodba o uspehu – Obvestili tudi mednarodno javnost, se bo odzvala?

Umanotera je v imenu podpisnikov in organizacij partneric na Komisijo za peticije ter človekove pravice in enake možnosti Državnega zbora danes vložila vlogo za obravnavo spletne peticije Spremenimo minus v plus! O svojih predlogih za odpravo škodljivih subvencij je v teh dneh obvestila tudi Evropsko komisijo in Mednarodni denarni sklad (IMF).

Avstralsko podjetje UBeauty je na trg lansirala ročno izdelane vrtne lonce iz recikliranih avtomobilskih pnevmatik. Podjetje je najelo nekdanjo tovarno z usnjenimi izdelki v Pakistanu. Uporabljajo gume, ki jih ni mogoče več uporabiti za nove pnevmatike. Vsi deli, ki jih pri izdelavi loncev ne potrebujejo, se reciklirajo posebej.

Vse, kar ostane, je guma, ki jo delavci ročno režejo in nato sešijejo dele z odpornim najlonskim sukancem. Večje pregibe pa ojačajo z vidnimi vijaki in maticami. Izdelava poteka v skladu z pravično trgovino, kar omogoča pakistanskim delavcem pravično plačilo.

Evropska komisija je pred par dnevi sporočila, da so ZDA zaradi izpada proračunskega financiranja začasno prekinile nedavno začeta pogajanja o čezatlantskem trgovinskem sporazumu z EU. Kot kaže, pa bi bilo za evropske državljane bolje, da bi jih kar ustavili – če se bodo namreč odvijala v smer, za katero si prizadevajo ZDA.

Kot je znano, si ameriška administracija, ki jo vodijo interesi njenih podjetij, varnost hrane in kmetijstvo predstavlja precej drugače, kot si želijo osveščeni ameriški potrošniki. Njena stališča so v mnogih zadevah tudi popolnoma nasprotna od stališč Evropejcev – če omenimo le gensko spremenjeno hrano, živilske dodatke in kemikalije ter hormone v živalski krmi. Kot kaže analiza dosedanjih pogajanj, ki so jo pripravili Friends of the Earth Europe in IATP, je zaskrbljenost še kako upravičena.

Dokumentarni filmi o okoljskih tematikah niso nekaj novega, so pa v zadnjem času vse bolj množični, šokantni ter skrb zbujajoči – takšni kakršni so tudi okoljski problemi, o katerih poročajo. Nudijo nam ogledalo delovanja naše družbe v odnosu do okolja in drug drugega.

Enega najnovejših filmov s področja odpadkov si bomo konec oktobra lahko ogledali tudi v Sloveniji, saj Društvo Ekologi brez meja v sodelovanju s Kemijskim inštitutom in Kinom Šiška ponosno najavlja slovensko premiero dokumentarnega filma Smeti (Trashed, 2012), ki si ga 21. oktobra 2013 ob 18.30 uri lahko ogledate v Kinu Šiška. Po projekciji bo sledila okrogla miza z naslovom Slovenija na poti do Zero Waste.

Kanadsko podjetje Cascades se je odločilo zamenjati sicer učinkovit stiropor z recikliranimi kartonskimi škatlami, ki ohladijo vsebino ravno tako kot neekološki predhodnik. ThermAFresh hladilna torba je v 70% sestavljena iz recikliranega papirja, obdana pa je z vodoodpornim materialom, ki ga je mogoče ponovno uporabiti.

Pri zunanji temperaturi 25 stopinj z dvema vrečkama ledu lahko ohladi vsebino piknik hladilne torbe na 5 stopinj za 36 ur. Vsaj tako trdi proizvajalec. Po koncu njene življenjske dobe pa jo lahko v celoti recikliramo.

Podjetje Ricoh (ponuja različne rešitve za pisarno) se je odločilo za postavitev oglasnega panoja, ki bo osvetljen samo s pomočjo sončne energije in drugih obnovljivih virov. Tako je pano sestavljen iz 96 solarnih panelov skupaj s 5 vetrnimi turbinami. Postavili so ga na avtocesti med Londonom in letališčem Heathrow.

Vodilni v podjetju poudarjajo, da ne gre samo za golo oglaševanje njihovih storitev, temveč zaveza k obnovljivim virom energije in zmanjšanju škode za okolje. Želijo si preseči okoljsko regulativo. Dokaz za to je tudi dejstvo, da pano ni osvetljen, če ni dovolj sončnih žarkov ali vetra.

V okviru vseslovenskega natečaja Planetu Zemlja prijazna občina, ki ga društvo Planet Zemlja organizira od leta 2010, bo podelitev naziva potekala 17. oktobra na osrednjem dogodku sejma Narava zdravje. Letos se je na natečaj prijavilo največ občin s štajerskega področja Slovenije.

V letošnjem natečaju so pri ocenjevanju najprizadevnejših in najuspešnejših občin sodelovali strokovnjaki Direktorata za kmetijstvo Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Zavoda RS za gozdove, Gradbenega inštituta ZRMK, Okoljsko raziskovalnega zavoda, Gospodarskega razstavišča in zavoda Tovarna trajnostnega turizma. Raziskovana področja so bila lokalna samooskrba, varovanje gozdov, energetika, ravnanje z odpadki, sejemska dejavnost, trajnostni turizem in okoljsko komuniciranje.

Ameriška vesoljska agencija Nasa je objavila zemljevid sveta s podatki o onesnaženosti zraka. Med najbolj kritičnimi predeli na svetu so vzhod Kitajske, sever Indije, Indonezija ter Evropa. Sodeč po Nasinem zemljevidu se je tudi Slovenija (čeprav smo prepričani, da dihamo veliko boljši zrak kot v nekem evropskem velemestu) uvrstila v skupino držav z najbolj onesnaženim zrakom na svetu.

V najbolj kritičnih predelih sveta (na zemljevidu so območja označena z rjavo barvo) zaradi visoke stopnje onesnaženosti zraka na leto na območju 1000 kvadratnih kilometrov umre okoli 1000 ljudi. V nasprotju s tem pa so na zemljevidu z modro barvo označena področja, kjer je zrak najmanj onesnažen (v Evropi teh območij ni).

Nizozemska vetrna elektrarna ponuja možnost lastništva v elektrarni v zameno za zeleno energijo, ki jo elektrarna proizvede. Ideja Nizozemskega podjetja Dutch Energy Cooperative in Fundacije Doen daje Nizozemskim gospodinjstvom možnost dolgoročne zagotovitve električne energije.

Moč posamezne vetrne elektrarne so razdelili na enote, kjer naj bi vsaka enota proizvedla 500 kilovatnih ur na leto. Zainteresirani kupci lahko kupijo eno ali več teh enot (povprečna letna poraba je 3500 kilovatnih ur). Elektriko dobavljajo po klasični poti.

Novo poročilo o podnebnih spremembah Evropo postavlja pred jasno odločitev
Objavljen je povzetek za odločevalce prvega dela petega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe o znanstvenih osnovah podnebnih sprememb nas postavlja pred resne odločitve. Znanstveniki so prepričani, da bo neukrepanje v Evropo prineslo več smrtonosnih vročinskih valov in poplav, gladina morja se bo dvigovala, morja pa še naprej zakisljevala, kar bo povzročilo motnje v cenah hrane, pomanjkanje hrane in podhranjenost.

A so obenem prav tako gotovi, da obstaja jasna pot k preprečevanju katastrofalnih podnebnih sprememb. To lahko dosežemo z bistvenim zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov v naslednjih nekaj letih, in potjo v ničnoogljično prihodnost, sporočajo iz Focusa, društva za sonaraven razvoj.

V Kopru je bila novinarska konferenca AAG na kateri smo predstavili zakaj AAG nasprotovanje načrtom za gradnjo plinskega terminala, ki bi ga v Italiji v Žavljah (Trst) izgradil Gas Natural Internacional v Tržaškem zalivu z evropskimi sredstvi, ker je projekt vpisan na prednostno EU energetcko listo. S to novinarsko konferenco AAG končuje prvi del projekta Prisluhni morju – školjki.

Alpe Adria Green gradnji tega plinskega terminala nasprotuje predvsem iz dejstva, ker bi ta povzročil preveč negativnih vplivov, kot so: tveganje za prebivalstvo, onesnaževanje, škoda za ribištvo in marikulturo. Kršitve evropskih direktiv.

Slovenska država je v procesu sprejemanja  odločilnih strateških usmeritev za obdobje do leta 2020: v pripravi je Strategija razvoja Slovenije in operativni programi za črpanje strukturnih skladov EU. V te dokumente bi moral biti vključen tudi program spodbujanja industrijske simbioze, ki bi prispeval k boljši snovni in energetski učinkovitosti slovenskega gospodarstva, povečal njegovo konkurenčnost ter zmanjšal uvozno surovinsko odvisnost in ranljivost na gibanja svetovnih cen. Zanimiv model za podporo prehodu gospodarstva v bolj trajnostne vzorce je britanski Nacionalni program industrijske simbioze NISP, ki je bil danes predstavljen na strokovnem posvetu v Ljubljani.

Dogodek je organizirala Umanotera ob sodelovanju Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Britanskega veleposlaništva v Ljubljani in Zelene Slovenije v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse. Projekt Slovenija znižuje CO2: dobre prakse poteka v okviru partnerstva med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom pri komuniciranju evropskih vsebin.

Čeprav Slovenija primerjalno nima optimalnih pogojev za izkoriščanje vetrne energije, pa je v nekaterih območjih veter dragocen sestavni del mešanice obnovljivih virov. Umeščanje vetrnih elektrarn v prostor spremljajo pomisleki o ekonomski smotrnosti in okoljevarstveni spornosti. Kljub temu so v zadnjem letu tudi v Sloveniji zrasle oz. še rastejo vetrnice, ki jih lahko označimo kot dobre prakse gradnje takšnih objektov.

Udeleženci dogodka, ki je potekal v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, so si ogledali vetrnico v Dolenji vasi pri Senožečah in spoznali načrte za gradnjo vetrnice na Razdrtem. Projekt Slovenija znižuje CO2: dobre prakse poteka v okviru partnerstva med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom pri komuniciranju evropskih vsebin.

Danes smo predsedniku EU komisije, komisarju za energetiko ter komisarju za okolje pri EU komisiji poslali 756 protestnih podpisov proti izgradnji plinskega terminala v severnem Jadranu na lokaciji Žavlje – Italija.

Podpise smo zbrali 21.09.2013 v 7 urah na enem podpisanem mestu na stojnici v Kopru (za tržnico), med naključnimi mimoidočimi. Podpise smo zbirali v okviru akcije AAG »PRISLUHNI ŠKOLJKI«. Obiskovalci so lahko prisluhnili školjki v kateri je bil nameščen MP3 predvajalnik, ki jim je povedala ključne probleme, zakaj plinski terminal ne sodi na to območje.