1) ČRNA LISTA AAG -2014

Od 17.12.2014 do 31.12.2014 je potekalo javno glasovanje o » Zmagovalcu črne liste 2014« . Komisija pri UO AAG, je 02.01.2015 po pregledu dokumentacije o javnem glasovanju le tega potrdila in razglaša, da si prvo mesto na »Črni listi 2014« si delita:

CINKARNA CELJE (odg. oseba Tomaž Benčina, generalni direktor) in 

MESTNA OBČINA CELJE (odg. oseba Bojan Šrot, župan)

OBRAZLOŽITEV:
V začetku decembra 2014 je namreč iz cinkarniške omare padel še en okoljski okostnjak: poljsko podjetje Environ je z vrsto analiz odkrilo, da Cinkarna stoji v območju strupenih odpadkov. Potrdili pa so tudi visoke koncentracije težkih kovin v podtalnici pod odlagališčem titanove sadre v Bukožlaku. Kot se v članku z naslovom ”Tudi ”nova” cinkarna je ekološka bomba” Dnevnik (6.12.2014) sprašuje: zakaj vpliv težkih kovin z območja sedanje cinkarne na zdravje ljudi več let ni zanimal nikogar.

V francoski regiji Ile-de-France, kamor spada tudi Pariz, so izdali uredbo o prepovedi kurjenja na drva, ki je sprožila val ogorčenja. Francoska ministrica za okolje je že napovedala razveljavitev uredbe, ki bi sicer začela veljati prihodnje leto.

"To odločitev, ki ne gre v pravi smeri, bom spremenila. Treba je biti nekoliko razumen. Nisem zagovornica družbe prepovedi," je v pogovoru za francosko televizijo napovedala okoljska ministrica Segolene Royal in dodala, da je prepoved pretirana. Prepoved kurjenja na drva je del ukrepov v boju proti onesnaženemu zraku. V 435 mestih bo sicer še naprej dovoljeno kurjenje na drva v pečeh na notranje izgorevanje.

V začetku leta sta se štirim slovenskim občinam, ki so se odločile slediti Zero Waste konceptu, pridružili še občini Bled in Gorje. Na Bledu trenutno nastane 442 kg odpadkov na prebivalca letno, od česar je 159 kg mešanih odpadkov. Ločeno jih zberejo 64 %.

Delež ločenega zbiranja v občini Gorje je enak, a pri njih nastane manj odpadkov (223 kg na prebivalca letno) in vsak prebivalec pridela le 80 kg mešanih ostankov. Takšno razliko pri nastalih količinah odpadkov gre v veliki meri pripisati dejavnosti turizma na Bledu. Ravnanje z odpadki v obeh občinah zagotavlja podjetje Infrastruktura Bled d.o.o.

Pogajalci 195 držav na podnebnem vrhu v Limi niso dosegli napredka glede priprave podlage za nov podnebni sporazum. Zapletlo se je pri zmanjšanju emisij toplogrednih plinov.

Pripraviti morajo pogajalska izhodišča za podnebni dogovor v Parizu konec prihodnjega leta, hkrati pa doseči dogovor o formatu zavez za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, ki jih morajo države podajati od prvega četrtletja prihodnjega leta.

Podnebni sporazum v Parizu bo prvi po Kjotskem protokolu iz leta 1997, ki je iz zavez zmanjšanja izpustov izvzel revne države, zato ga ZDA niso niti ratificirale.

Naravo varnostniki strahujejo ves svet o katastrofi toplogrednih plinov, ki bodo dvignili povprečno temperaturo najmanj za 4 stopinje C in da bo zato nastala katastrofalna suša, a morje pa se bo na obalah dvignilo več kot 1 m in bodo poplavljena večina obmorskih mest in zato zahtevajo od držav milijardna sredstva, ki naj državljane dodatno udari po žepu, ko so že tako v globoki gospodarski krizi in nezaposlenosti.

Medtem pa je vsako leto hladnejše a vode je v atmosferi katastrofalno preveč, ki dodatno ustvarjajo ljudem ogromne škode in nesreče, je po meteoroloških meritvah letošnji Božič eden najhladnejših zadnjih let, a oni pa še kar naprej vztrajajo in zahtevajo milijonske sredstva od naših slovenskih državljanov!

ALPE ADRIA GREEN JE PODALA 29.12.2014 NA OKROŽNO DRŽAVNO TOŽILSTVO V KOPRU KAZENSKO OVADBO ZARADI NEUKREPANJA INŠPEKTORATA RS ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE IN POLICIJE POLICIJSKE POSTAJE ILIRSKA BISTRICA V PRIMERU TOVARNE LESONIT D.O.O. V ILIRSKI BISTRICI

V Alpe Adria Green smo 3. 11. 2014  na Inšpektorat RS za okolje in naravo podali zahtevo za izvedbo meritev hrupa, ki ga povzroča tovarna Lesonit d.o.o. v Ilirski Bistrici, ki je zelo moteč za okoliške prebivalce in imajo zaradi hrupa že zdravstvene posledice. V odgovoru, ki smo ga prejeli od inšpektorata, se sklicujejo, da so bile opravljene meritve najmanj 1x letno, ki so pokazale, da hrup ne presega mejnih vrednosti, vendar so bile opravljene v letu septembru 2013.

Triglavski ledenik, triglavska severna stena in ostale naravne znamenitosti kljub večletnemu denacionalizacijskemu postopku ostajajo v državni lasti.

Agrarna skupnost Dovje-Mojstrana, ki je v postopku denacionalizacijska upravičenka, se namreč ne namerava pritožiti na zadnjo odločbo jeseniške upravne enote. Po njej so fosili v Kozji dolini, okno v južni steni Škrlatice, okno v Rjavini, Triglav, Triglavska severna stena, Triglavsko brezno in Triglavski ledenik izvzeti iz parcele, ki se vrne Agrarni skupnosti Dovje - Mojstrana.

Zadržite toploto vašega doma tam kjer so izgube največje.

1. Zaščita oken
Podnevi odkrite okna tako, da omogočite sončnim žarkom vstop v vaš dom. Po sončnem zahodu pa zakrijte okna z zavesami in žaluzijami in na ta način prihranite izgube energije.

2. Zaščita zunanjih sten
Skozi zunanje stene uhaja toplota iz hiše. Raziskave so pokazale, da lahko navaden papirnat poster pomaga ohraniti do 1 stopinje toplote, kar ni malo. Pomagajo tudi slike, preproge, knjižne police itd.

Odstotek embalaže, ki je predelana, se je s 43 odstotkov leta 2004 povečal na 78 odstotkov leta 2012, kažejo podatki državnega statističnega urada.

Količina odpadne embalaže se je od leta 2004 do leta 2008 povečevala, po tem letu pa z izjemo enega leta upadala. Leta 2004 je bilo odložene okoli 161.000 ton embalaže, leta 2008 pa je ta količina dosegla vrh z 215.000 tonami. Do leta 2012 se je ta količina zmanjšala na 202.000 ton, za katero so zadnji dostopni podatki.

Pariška županja se zavzema, da bi v mestu do leta 2020 prepovedali vožnjo z dizelskimi avtomobili in bi oblikovali soseske le za pešce.

Anne Hidalgo je dejala, da bo njen načrt za boj proti onesnaževanju mestni svet obravnaval v kratkem. "Res si želim, da dizelska vozila do leta 2020 ne bi imela več vstopa v Pariz." Dodala je, da bi lahko izjeme veljale za lastnike vozil z nizkimi dohodki, ki bi lahko svoje stare dizelske avtomobile v mestu uporabljali občasno.

Ministrstvo za okolje in prostor v pripravo novega dokumenta ni vključilo nevladnih organizacij – Spremembe na mestu, a ne dovolj celovite in premišljene

Okoljske nevladne organizacije, združene v Mreži Plan B za Slovenijo – nevladne organizacije za trajnostni razvoj podpirajo in pozdravljajo vsebino uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida. »Toda uredba bi lahko naslovila več vprašanj, rok za obravnavo je bil za tako pomembne spremembe prekratek in predvsem v proces priprave niso bile vključene nevladne organizacije,« sta poudarili Barbara Kvac in Senka Vrbica iz mreže.

Alpe Adria Green je na podlagi prijave dne 18. 12. 2014 opravila ekološko patruljo v Planinski Vasi na zemljiščih nad izpostavo podjetja ASFALT KOVAČ, proizvodnja asfalta, d.o.o., Planinska vas 1A, 3225 Planina pri Sevnici in ugotovila nedovoljen poseg v prostor, ki se izvaja brez ustrezne dokumentacije.

V konkretnem primeru gre za odkop materiala - zemljine, odnosno rudarski poseg v naravo, ki bo imel trajne posledice. Ocenjujemo, da gre za agresiven poseg, saj je bilo v nekaj dneh odpeljanih najmanj 80 kamijonov zemljine.

Komisija UO Alpe Adria Green je dne 16. 12. 2014 izbrala ime četrtega četrtletja na ČRNI LISTI 2014.

Mesto na ČRNI LISTI 2014 si delita:

CINKARNA CELJE (odg. oseba Tomaž Benčina, generalni direktor)
in
MESTNA OBČINA CELJE (odg. oseba Bojan Šrot, župan)

V začetku decembra 2014 je namreč iz cinkarniške omare padel še en okoljski okostnjak: poljsko podjetje Environ je z vrsto analiz odkrilo, da Cinkarna stoji v območju strupenih odpadkov. Potrdili pa so tudi visoke koncentracije težkih kovin v podtalnici pod odlagališčem titanove sadre v Bukožlaku. Kot se v članku z naslovom ''Tudi ''nova'' cinkarna je ekološka bomba'' Dnevnik (6.12.2014) sprašuje: zakaj vpliv težkih kovin z območja sedanje cinkarne na zdravje ljudi več let ni zanimal nikogar.

Objavljena priporočila ključnim deležnikom za nadaljnje ukrepe za spodbujanje zelenih delovnih mest

Zelena delovna mesta bodo nastala le, če se bo razvilo zeleno gospodarstvo, so prepričani v Umanoteri, Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj. Zato so v okviru projekta Spodbujamo zelena delovna mesta pripravili konkretna priporočila najpomembnejšim deležnikom za nadaljnje ukrepe spodbujanja zelenih delovnih mest, vključno z možnostmi financiranja. Namenjena so vzpostavitvi podpornega okolja za zeleno gospodarstvo, širjenju mreže za izmenjavo dobrih praks ter spodbujanju njihovega prenosa.

The Tusk Trust je nevladna organizacija, ustanovljena 1990 v Britaniji, ki promovira in financira temeljne ohranitvene programe v Afriki. Spodbudila in financirala je številne ohranitvene, skupnostno razvojne in okoljsko izobraževalne programe na tem kontinentu. Charlie Mayhew je izvršni direktor skupine. Leta 2005 mu je kraljica Elizabeta II. podelila nagrado MBE (najvišje priznanje Britanskega kraljestva). Za Share International se je z njim pogovarjal Jason Francis.

Zločin proti življenju v naravi

Share International: Kaj danes najbolj ogroža živalske vrste v Afriki?
Charlie Mayhew: Danes največjo grožnjo predstavlja izbruh kriminalnega lova na slone, nosoroge, pa tudi leve. Trenutno zaradi slonovine ubijejo 25.000 slonov letno (podatek za 2013). Samo v Južni Afriki so lani ubili 1000 nosorogov. Ta kriminalna dejavnost, ki jo poganja povpraševanje z Daljnega vzhoda, poteka pod okriljem organiziranih kriminalnih sindikatov in terorističnih organizacij, kar je to krizo privedlo na novo raven. To je temeljna grožnja afriški divjini danes. Dolgoročno pa so tveganja povezana z naraščanjem populacije na tem kontinentu, saj ljudje potrebujejo vedno več ozemlja. To je stalna grožnja sama po sebi, saj se krči življenjski prostor za mnoge vrste, predvsem za večje, denimo slone, ki potrebujejo obširna ozemlja.

Vlada Mira Cerarja je zadržana do konkretnega cilja EU zmanjšanja količin zavržene hrane za 30 % do leta 2025. Ekologi brez meja menijo, da je stališče vlade neutemeljeno. Od Vlade Mira Cerarja zahtevajo spremembo škodljivega stališča za delovna mesta, slovensko kmetijstvo, živilsko predelovalno industrijo, trgovino in že tako tanke denarnice slovenskih družin. V času potreb po jasnih usmeritvah, se Vlada s takšnim stališčem izogiba konkretnim ciljem preprečevanja nastajanja odpadne in zavržene hrane.

Vlada RS je na 12. redni seji, ki jo je vodil njen predsednik dr. Miro Cerar, sprejela stališče do Predloga direktive o spremembi direktiv o odpadkih, o embalaži in odpadni embalaži, o odlaganju na odlagališčih, o izrabljenih vozilih, o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih ter o odpadni električni in elektronski opremi, v katerem sporoča, da Slovenija ne podpira “ambicioznih ciljev” EU, oziroma jih podpira zgolj načelno z resnimi zadržki.

Mednarodno društvo Alpe Adria Green, ki deluje v javnem interesu na področju okolja in narave, zastopa člane civilne iniciative »ZA ZELENO DOLINO ČRNE«, ki so istočasno člani AAG. Naši člani, na širšem območju peskokopa Črna so ogroženi po navedbi iz 4.4. točke 2. člena Zakona o rudarstvu, ki pravi, da je:

»Nevaren pojav je vsak pojav v procesu priprave, raziskovanja in izkoriščanja mineralne surovine in pri izvajanju drugih rudarskih del, ki ogroža zdravje in življenje ljudi, imetje, ter rudarsko opremo, objekte in okolico«. Pri tem jim je kršena tudi ustavna pravica RS po 72. členu, ki pravi da ima vsakdo v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja ter, da država skrbi za zdravo življenjsko okolje. V ta namen zakon določa pogoje in načine za opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti.

Za nevarne podnebne spremembe so najbolj odgovorni tisi, ki najbolj onesnažujejo okolje – proizvajalci energije iz fosilnih virov in energetsko potratna industrija.

Po tem, ko je vlada napovedala, da bodo onesnaževalci z CO2 morali plačati večjo dajatev za CO2, so podjetja, ki v ozračje izpustijo največje količine tega škodljivega toplogrednega plina, s skupno peticijo pritisnila na vlado, naj opusti svoje namere. Vlada ne sme popustiti pod pritiski, kajti CO2 je glavni povzročitelj nevarnih podnebnih sprememb, zato je prav, da je primerno obdavčen.

V Društvu Ekologi brez meja so v preteklosti že reševali problematiko plastičnih vrečk, letos pa svoje delo nadaljujejo. V sklopu projekta Vrečka na vrečko 2014 so pripravili rezultate raziskave o porabi plastičnih vrečk za enkratno uporabo, niso pa pozabili tudi na alternative plastičnim vrečkam.

Evropska komisija in parlament sta se letos v mesecu novembru zavzela za 80-odstotno zmanjšanje uporabe tankih plastičnih vrečk do leta 2019 in tudi drugje po svetu se dogajajo velike spremembe na tem področju (npr. v Kaliforniji v ZDA in Franciji), zato bodo v društvu nadaljevali s pobudami za uporabo vrečk za večkratno uporabo tudi v naslednjem letu.

Novo ozadje o ekonomiki TEŠ 6, ki ga je pripravilo društvo Focus, prikazuje, kako so korupcija in napačne ocene prihodnjih gibanj prodajnih cen električne energije pripeljali do slabe ekonomike projekta.

Projekt TEŠ 6 se je prvič pojavil v Resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih v letu 2006, javno pa se je o njem začelo govoriti na pobudo Evropske banke za obnovo in razvoj v letu 2009. V začetnem načrtu je TEŠ 6 stal 602 milijona evrov, ustvarjal pa naj bi 3500 delovnih mest in posloval dobičkonosno. 

Predsedniku vrhovnega sodišča v Mehiki Juanu N. Silvi Mezi: Reševanje predela Cerro del Gachupín (Jalisco, Mehika) pred uničenjem in urbanizacijo

Kot prebivalci sveta vas pozivamo, da se uprete vsakršnemu poskusu odvzema ancestralne zemlje avtohtoni skupnosti v kraju Santa María Tequepexpan v zvezni državi Jalisco v Mehiki. Gre za hrib Cerro del Gachupín vulkanskega izvora, ki je v procesu pospešene in brezvestne urbanizacije, ki jo dopuščajo tako mestne kot tudi državne in zvezne oblasti kljub temu, da je okrožno sodišče v Amparu  v državi Jalisco 13. marca 2013 dosodilo dokončno prekinitev vseh nadaljnjih del na tem področju in da je bil po tej odločitvi sprožen tudi postopek zaradi razžalitve sodišča. 

Bolj ko se države trudijo z reševanjem krize, slabše je. Če rešujejo gospodarstvo, se zaostruje okoljska kriza; hkrati z gospodarsko rastjo pa se povečujejo tudi razlike med ljudmi, saj je ekonomski sistem utemeljen na sebičnosti in tekmovanju. Če se države posvečajo okoljski krizi, se zaostruje gospodarska kriza, saj je potrebno omejiti izkoriščanje naravnih virov in potrošnjo. Kako torej najti rešitev iz krize, ki bi se hkrati soočila z vsemi njenimi vidiki?

Ena od preprostih rešitev, morda celo edina, ki nam še preostane, je medsebojna delitev globalnih dobrin. Zakaj je ta rešitev tako preprosta in učinkovita? Vsaka država ima presežke in primanjkljaje dobrin, v svetu kot celoti pa je teh dobrin dovolj za vse ljudi.

Umanotera izdala katalog 25 dobrih praks na področju zelenih delovnih mest

Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, je izdala katalog 25 slovenskih in tujih dobrih praks na področju zelenih delovnih mest, ki prispevajo k širšim ciljem trajnostnega razvoja, sistemski spremembi in povezovanju ter krepitvi trajnostnih produktov, storitev in ponudnikov. Dokument je temeljni kamen za nadaljevanje širjenja zavesti o pomenu zelenih delovnih mest v slovenski družbi.