Šestinštirideset držav sveta se je odzvalo na francoski poziv k novi okoljski zakonodaji za upočasnitev neizogibnega globalnega segrevanja in zaščiti planeta. Žal na spisku držav manjkajo tri največje svetovne onesnaževalke: ZDA, Kitajska in Indija.

Projekt, ki ga bo vodil francoski predsednik Jacques Chirac, je bil naznanjen le dan po objavi neusmiljeno krutega znanstvenega poročila v Parizu, v katerem je zapisano, da globalno segrevanje »najverjetneje« povzroča človeštvo in da se bodo klimatske spremembe nadaljevale še stoletja, ne glede na to, ali bo ljudem uspelo zmanjšati emisije toplogrednih plinov v ozračje.

Ameriška vlada je iz seznama ogroženih živalskih vrst odstranila sivega volka, vrsto, ki živi v okolici Velikih jezer. Prav tako so za odstranitev s seznama ogroženih vrst predlagali še nekaj podobnih vrst volkov, ki živijo v bližini Skalnih gora na zahodu ZDA.

Strokovnjaki so že lansko leto marca objavili, da na območju Minesote, Michigana in Wisconsina živi okoli 4000 sivih volkov, kar je precej več kot pred tremi desetletji, ko so vrsto uvrstili na seznam ogroženih živalskih vrst in jih je v divjini živelo le še okoli 700.

Na srečanju, UNEP, okoljevarstnikov v Nairobiju 5. februarja 2007, je danska ministrica za okolje Connie Hedegaard povedala, da moramo biti pazljivi z biogorivi, kajti ni vsako biogorivo dobro za okolje. Pozornost bi morali usmeriti na biogoriva iz "second-hand"generacije in ne iz prve.
Biogoriva iz "second-hand" generacije so pridobljena iz stranskih proizvodov, kot so trsni sladkor, medtem ko je potrebno za biogoriva iz prve generacije posebej vzgojiti produkte.

V Aziji in Latinski Ameriki je osredotočanje na biogoriva spodbudilo "tropsko agrikulturno revolucijo." Rezultat intenzivnega tekmovanja v pridelovanju hrane in rastlin za izdelovanje biogoriv je povzročilo izgubo biotske pestrosti, kot tudi zdravstvene težave v Jugovzhodni Aziji, ki so posledica gozdnih požigov.

Cilj ekonomske globalizacije je, da bi ustvarili svet homogene potrošnje, kjer bi ljudje povsod po svetu jedli enako hrano, nosili enaka oblačila in živeli v hišah zgrajenih iz enakih materialov. To je svet, v katerem celotna družba uporablja enako tehnologijo in je odvisna od enake centralne ekonomije, ponuja enako "Zahodno izobrazbo" za otroke, govori isti jezik, konzumira enake medijske slike, drži enake vrednote in celo misli iste misli: to je svet monokulture.

Ob začetku konference Državljani Zemlje za svetovno upravljanje z okoljem v Franciji je Mednarodna skupina ZN o podnebnih spremembah (IPCC) predstavila svoje najnovejše poročilo o posledicah segrevanja ozracja, v katerem napoveduje nadaljnje segrevanje ozračja. Številne države in organizacije so se že zavzele za odločno ukrepanje pri zmanjševanju emisij ogljikovega dioksida (CO2), okoljski minister Janez Podobnik se je zavzel za krepitev Programa Združenih narodov na okolje (UNEP).Sodelujoči na konferenci v Parizu so se med drugim zavzeli za krepitev Programa Združenih narodov na okolje (UNEP) oz. njegovo razširitev v organizacijo ZN za okolje.

Podobnik, ki se udeležuje konference, je povedal, da bo Slovenija krepitev programa podprla in tudi vstopila v skupino prijateljev organizacije ZN za okolje.Gostitelj konference, francoski predsednik Jacques Chirac je pozval k "zeleni revoluciji", ki naj bi bila revolucija na področju našega zavedanja, gospodarstva in političnega ukrepanja. Sodelujoči okoljski ministri naj bi sprejeli posebno deklaracijo, v kateri bi poudarili pomen boja proti pospešenemu propadanju okolja in potrebo po tem, da bi se ZN zaupalo večjo vlogo na področju okolja.Evropski komisar za okolje Stavros Dimas je pozval k mednarodnim pogajanjem o novem obsežnem globalnem sporazumu o podnebnih spremembah.

Veliko alpskih regij je novembra lani zabeležilo najvišje temperature doslej, kar je za več tednov prestavilo snežne padavine in začetek smučarske sezone.Trenutno ima zadostno snežno odejo 90 odstotkov skupno 666 večjih alpskih smučišč, če bi se temperatura ozračja zvišala za eno stopinjo Celzija, pa bi se število smučišč z zadostno naravno snežno podlago zmanjšalo na 75 odstotkov, v svojem decembrskem poročilu ugotavlja Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD).

Če bi se temperatura ozračja zvišala za štiri stopinje Celzija, kar je se bolj črni scenarij za alpski zimski turizem, bi se število smučišč z naravno snežno podlago zmanjšalo na slabo tretjino oz. 200 smučišč. Pri tem bi bila najbolj prizadeta Nemčija, kjer bi dvig temperature ozračja "le" za eno stopinjo, privedel do 60-odstotnega zmanjšanja števila smučišč, ki bi se oskrbovala z naravnim snegom. Manj občutljiva na podnebne spremembe je Švica, kjer bi se v primeru dviga temperature za eno stopinjo Celzija, delež smučišč z naravnim snegom zmanjšal za 10 odstotkov.

p>Gorenjsko ekološko združenje je na današnji novinarski konferenci na Jesenicah pred petkovim posvetom o aktualnih težavah v Triglavskem narodnem parku (TNP) opozorilo na napake, ki se dogajajo pri pripravi novega zakona o parku. Potem ko so bile decembra sprejete smernice novega zakona, je namreč ministrstvo iz skupine za pripravo zakona izključilo predstavnike nevladnih organizacij ter krajevnih skupnosti.

Manjša skupina pa predlog zakona oblikuje na podlagi ohlapnega režima varovanega območja.Nevladne organizacije po besedah predsednika Gorenjskega ekološkega združenja Vojka Bernarda sumijo, da se mimo njihovih predlogov ureja coniranje v parku, kar bi pomenilo, da bi bil režim v parku precej ohlapen. Tak režim bi dovoljeval gradnje in druge posege. Novi zakon pa bi tako se olajšal naložbe v športni park na Pokljuki in v Planici, kjer se okoljevarstveniki bojijo, da bo projekt nordijskega centra posegel tudi v Tamar.

Evropska komisija je odobrila slovenski predlog Državnega načrta razdelitve emisijskih kuponov za obdobje od 2008 do 2012. Komisija je sprejela skupno število emisijskih kuponov, ki ga je predlagala Slovenija enako 8,3 milijonom ton CO2 na leto saj je v skladu z obveznostmi Slovenije, ki izhajajo iz Kjotskega protokola, in njenimi možnostmi za zmanjšanje emisij.

Od lanskega novembra do letošnjega januarja je Evropska komisija ocenila 13 državnih načrtov, v celoti pa je načrt odobrila le Sloveniji.Komisija je sicer program odobrila pod pogojem, da Slovenija sprejme manjše spremembe načrta. Komisija zahteva, da Slovenija zagotovi dodatne informacije glede tega, kako bo obravnavala nove udeležence v sistemu trgovanja z emisijami. Omenjeno določilo, ki si ga je Slovenija izposlovala v zadnjem trenutku, namreč omogoča Vladi RS, da za določene tehnologije (npr. soproizvodnja elektrike in toplote) za upravljavce zagotovi dodatne količine emisijskih kuponov v primeru, da je količina iz rezerve za nove vstope že porabljena.

Znanstveniki so na otoku blizu severnega pola postavili trezor, v katerega mislijo shraniti semena vseh rastlin na Zemlji in tako zavarovati prihodnost našega planeta pred jedrsko vojno, padcem asteroida ali klimatskimi spremembami. Podjetje Global Crop Diversity Trust bo trezor začelo graditi v marcu, banka semen pa naj bi se odprla leta 2008.
Stroške gradnje bo krila norveška vlada, v trezorju pa bo prostora za tri milijone semenskih vzorcev. S tem bodo skušali ustvariti nekakšno varnostno mrežo.Trezor bo zgrajen na enem od štirih otokov, ki sestavljajo Svalbard, znanstveniki pa ga bodo vgradili 120 metrov globoko v gorato pobočje tega otoka. Otok so izbrali zaradi njegove odmaknjenosti ter zaradi določene stabilnosti, ki jo tak dolgotrajen projekt zahteva.

Eden najbolj pogostih argumentov proti preusmeritvi ekonomije v trajnostno in okolju prijazno smer je, da bo pri tem trpela industrija. Odkrili pa so nasprotno. Prilagajanje gospodarstva po principih ekologije ponuja eno večjih investicijskih priložnosti vseh časov. Kar potrebujemo je ekološka revolucija, ki se bo lako primerjala z zeleno revolucijo v kmetijstvu in industrijsko revolucijo.

Povečana produktivnost, ki jo je prinesla industrijska revolucija, je sprostila mnogo ustvarjalne energije. Rodilo se je mnogo novih življenjskih slogov. Začelo pa se je tudi najbolj uničujoče obdobje za Zemljo v človeški zgodovini. Ekološka revolucija je podobna industrijski v tem, da se začenja s preusmeritvijo na nov vir energije. In obe bosta popolnoma spremenili podobo sveta. Razlika se pojavi v hitrosti revolucije in v motivaciji. Ekološko revolucijo moramo izvesti v desetletju ali dveh, če se želimo izogniti katastrofalnim posledicam industrijske revolucije.

Ameriški znanstveniki so potožili, da so morali črnoglede napovedi glede podnebnih sprememb pogosto prirejati na zahtevo Bele hiše. Raziskava, ki jo je objavila Zveza zaskrbljenih znanstvenikov, kaze, da je v preteklih petih letih 150 znanstvenikov v najmanj 435 primerih na lastni kozi občutilo vmešavanje v njihovo delo. Dele njihovih poročil je Bela hiša prirejala svojim dvomom glede napovedanih posledic človekovega vpliva na podnebne spremembe. Med drugim so morali znanstveniki izpuščati besede, kot so podnebne spremembe in vsesplošno segrevanje.

Včeraj zvečer se je v Parizu zaključilo zasedanje delovne skupine medvladnega panela za podnebne spremembe v okviru Svetovne meteorološke organizacije (IPCC).Slovenijo sta v Parizu zastopala mag. Andrej Kranjc z Ministrstva za okolje in prostor ter dr. Lučka Kajfež Bogataj, priznana klimatologinja.

Predsednik Brazilije, Luis Inacio Lula da Silva, je v svojem govoru poudaril, da bogate države ne storijo dovolj, da bi preprečile globalno segrevanje in izpust toplogrednih plinov. Pozval jih je, naj Latinski Ameriki prenehajo pridigat o varovanju amazonskega pragozda.

"Zeleni" menijo, da so ukrepi preskromni, proizvajalci avtomobilov pa, da so preostri

Evropska komisija želi do leta 2012 omejiti izpuste ogljikovega dioksida iz novih avtomobilov na 120 gramov CO2 na kilometer, kar predstavlja 25-odstotno zmanjšanje izpustov glede na trenutno raven.

Tuna spada med svetovno najbolj ogrožene vrste, priznavajo ribjedelska industrija in oblasti. A predstavniki 60 držav in industrije se niso mogli zediniti na zavezujoče kvote ribolova. Okoljevarstveniki menijo, da se ribe, ki je tako pomembna za mesno industrijo, tako ne bo moglo rešiti.

Rušenje prehrambene verige ni odvisno samo od izginjanja živalskih vrst na dnu verige. Pomembno vlogo igrajo tudi velike zveri: celotni ekosistemi postanejo nestabilni, če manjkajo glavne zveri. A ravno te so najbolj ogrožne. Več znanstvenikov je sprožilo alarm. Zemeljski ekološki sistemi so v veliki krizi. Glavne zveri, torej živali, ki vzdržujejo kompleksne ekosisteme v ravnovesju (tiger in veliki medved so ogrožene).

Če je v prehrambeni verigi nekega plena več, se glavne zveri raje hranijo s tistim, ki ga je več. In ravno menjajoče obnašanje zveri ustvarja ravnovesje med različnimi vrstami plena, piše Neil Rooney in njegovi kolegi iz ameriške universe Guelpha. Primer: Če se v ekosistemu zmanjša število tekunic, se medved hrani v večji meri s svizci – in tako izenači razlike med populacijami.

Zemljo lahko posilimo, da naredi v nekem omejenem časovnem obdobju zelo veliko. Potem sledijo posledice, kot so zasoljevanje prsti, erozija, upadanje pridelka, zniževanje in onesnaževanje podtalnice, osiromašenje življenja v prsti in okolici pridelovalnih površin.

Radi mislimo, da je industrijsko kmetijstvo bolj učinkovito - z vsemi traktorji ki hrumijo naokoli, že mora biti. In to je tudi res, če govorimo o maksimalni količini htane, ki jo dobimo iz neke površine zemlje, z minimalno človeškega dela. To je če želimo, da 1 oseba "nahrani" 1000 ljudi (oz. želimo učinkovit način, da ljudi odtrgamo od narave). Če pa govorimo o tem koliko je zemlja zmožna proizvesti na določeno površino, potem dosežemo mnogo, mnogo boljše rezultate, če kmetujemo na manjših površinah.

Če ste deloholik je to škodljivo za okolje; tako trdi študija Centra za ekonomski in politični razvoj iz Washingtona. Poročilo raziskovalca Davida Rosnicka in ekonomista Marka Weisbrota, opozarja na to da bi v primeru, da Evropejci začnemo delati tako dolgo kot Američani, bi to silovito povečalo porabo energije za 30 odstotkov. To bi povečalo mednarodno porabo nafte, kot tudi onesnaženje v Evropi in povečan izpust toplogrednih plinov.

"Trenutno poteka politična debata v Evropski uniji ali naj evropejci presedlamo na način dela kot ga imajo v ZDA, na daljši delovni teden in liberarnejši trg dela," avtorji pišejo"vendar poleg ekonomskih in političnih vprašanj, obstaja tukaj tudi vprašanje velikih stroškov za okolje, če bi evropske države prešle na ZDA ekonomski model."

Evropska komisija bo predložila ukrepe, s katerimi namerava avtomobilsko industrijo prisiliti k 18-odstotnemu zmanjšanju izpuhov ogljikovega dioksida iz novih avtomobilov. Kot del boja proti podnebnim spremembam bi ti ukrepi veljali do leta 2012.

Dovoljena količina ogljikovega dioksida bo znašala 120 namesto sedanjih 160 gramov na kilometer. Izdelovalci avtomobilov bodo dolžni zagotoviti 130 gramov, medtem ko bodo do razlike pripomogle boljše gume in klimatske naprave ter uporaba biogoriva.

Zaradi onesnaženosti zraka, predvsem zaradi večkratnega preseganja dovoljene koncentracije prašnih delcev v zraku v minulih tednih, so danes po odredbi župana Vittoria Brancatija omejili promet v ožjem mestnem središču.

Spoštovane in spoštovani

Pošiljam pobudo za manj trganja cvetja v naravi in vse lepo pozdravljam.

Danes, 4.2.2007, (ob moji 28 letnici samostojnosti), smo preživeli čudovito nedeljo. Lepemu vremenu botruje še prebujajoča se narava, v kateri je že vsepolno s znanilcev pomladi: teloha, zvončkov, trobentic, jetrnika in drugih pomladnih cvetlic.

Mnogi znamo naravo občudovati in morda odkopljemo le eno, dve ali tri cvetlice, ter jih presadimo v posodo z zemljo, katero prekrijemo z mahom in tako živo stvar prenesemo k sebi domov ali na delovno mesto. Po mesecu ali več, ko odcveti pa jih presadimo v vrt in tako žive vrnemo nazaj v naravo.

Po mnenju gorenjskih ekologov se akumulacijsko jezero spreminja v strupeno mokrisce – Brezine bosta predvidoma do leta 2010 sanirala HE Moste in Acroni. Gorenjsko ekolosko združenje (GEZ) opozarja, da pri Jesenicah nastaja »novo mokrišče«, ki je ekološko sporno in predstavlja nevarnost za celotno porečje Save. Gre za akumulacijsko jezero Hidroelektrarne Moste, ki se razteza od Slovenskega Javornika do Most pri Žirovnici.

Problem, ki muči znanstvenike že od časa Arhimeda in antičnih grkov, sedaj pa je električar prišel do rešitve, ki bi lahko prihranila mnogo računov za elektriko. Škot Ian Gilmartin, 60, in njegov prijatelj Bob Cattley, 58, oba iz Cumbrie sta izumila majhno vodno-kolo, ki lahko dobavlja dovolj energije za en dom.

Naprava je narejena tako, da je primerna za majhne vodotoke. Je prva elektrarna, ki lahko proizvaja zadosti elektrike za en dom, na padcu vode majhnem le 20 cm. Ponavadi so potrebni padci nekaj 10 m za delovanje majhne elektrarne.