WWF  je z zadovoljstvom pozdravila sporazum južnoazijskih držav, Indonezije in Bruneje, da zaščitijo deževne gozdove Bornea. To je pomemben korak k obvarovanju številnih živalskih vrst. Znotraj tretjega največjega otoka naj bi nastala 220.000 kvadratnih metrov velika zaščitena površina. Poleg tega, da je Borneo domovina številnih pred izumrtjem ogroženih orangutanov, slonov in nosorogov, odkrijejo raziskovalci vsak mesec povprečno tri nove živalske vrste. Na Borneu izgine letno 13.000 kvadratnih metrov deževnega gozda.

WWF je sedaj dobrega upanja, da se bo uničenje ustavilo. Palmove plantaže, požari in zakonita oziroma nezakonita sečnja so vzrok izginjanju deževnega gozda. Vsakih 20 sekund izgine ena gozdna površina v velikosti nogometnega igrišča. »Srce Bornea« ščiti med drugim tudi, da so planote, ki mejijo na Indonezijo, Malezijo in Brunejo, preskrbljene z vodo, pojasnjuje izvedenec za tropske gozdove Markus Radday, WWF-ovec v Nemčiji, kajti na področju deževnega gozda se nahaja 14-20 izvirov največjih otoških rek, kar naj tudi tako ostane.

Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj je danes predsednika vlade Janeza Janšo pozvala, da naj pri letošnjem nakupu vozil v skupni vrednosti skoraj 19 milijonov evrov kot odločilni kriterij za nabavo določi energetsko učinkovitost vozil. To naročilo vlada lahko izkoristi kot zgleden primer zelenega javnega naročila, s katerim bi pokazala, da nedavno sprejeto zavezo EU za zmanjševanje emisij CO2 Slovenija jemlje resno. Podnebne spremembe postajajo ena najpomembnejših družbenih, okoljskih in ekonomskih problematik na svetovni ravni, saj znanstvena spoznanja kažejo na nepričakovano in skrb vzbujajočo hitrost procesa globalnega segrevanja. Za uresničevanje nedavne zaveze Sveta EU za 20 do 30-odstotno zmanjšanje emisij CO2 do leta 2020, ki jo je podprla tudi Slovenija, je potrebno odločno in pravočasno ukrepanje.

Okoli 95 odstotkov vseh jagod v Španiji se vzgaja na površini 5000 hektarjev v okolici nacionalnega parka Donana, ki je uvrščen v seznam svetovne dediščine. Vzgoja jagod, ki se napajajo iz arteških vodnjakov, je prepolovila priliv sladke vode na to področje iz reke LaRocina, ki je med najbogatejšimi vodnimi viri v EU in ga izsušuje.

Pri vzgoji jagod se ustvarja 4500 ton plastičnega odpada na leto, uporablja pa se tudi pesticidi, ki so prepovedani v EU in sicer 180 ton metilnega bromida na leto, trdi WWF. Več kot polovica ( 185.000ton) letne proizvodnje, ki znaša 330.000 ton španskih jagod – podatki so iz leta 2002 -  je namenjena izvozu. WWF je pozval kupce španskih jagod, da ne kupujejo teh jagod, saj s tem podpirajo uničevanje okolja  na Iberskem polotoku.

Prihaja kava iz naših skodelic iz zakonite ali nezakonite pridelave? Okoljevarstvena organizacija WWF je objavila študijo, ki je obsegala raziskavo o nezakoniti pridelavi kave v Bukit Barisan Selatan-u, v nacionalnem parku na indonezijskem otoku Sumatri. »Cena je za tigre, slone in nosoroge enostavno previsoka: lahko se zgodi, da bodo te vrste v nekaj manj kot desetih letih izumrle, če se ne ustavi nezakonito obdelovanje zemlje znotraj nacioanlnega parka,« pravi Claudia Kitschke, WWF-ovska izvedenka za zaščito živalskih vrst.

Indonezija je druga največja izvoznica kavne vrste Robusta, ki se pogosto znajde v instant kavah, kot tudi v navadnih kavah, ki jih ponujajo trgovine. Raziskave WWF-ja so pokazale, da kmetje v nacionalnem parku pridelujejo kavo na več kot 45.000 hektarjih površine. Letni pridelek, ki znaša 19.600 ton kave, pomešajo z zakonito pridelano kavo okolice.

Britanski geološki urad (BGS) je začel z novim projektom globalnih razsežnosti, katerega osnovni namen je združiti obstoječe znanje geologije in ga predstaviti javnosti na spletnem portalu. V projektu, poimenovanem OneGeology, so k sodelovanju povabili znanstvenike iz več kot 55 držav. Pri GBS upajo, da bodo lahko na spletnem portalu ponudili iskanje podatkov o kamninah za vso Zemljo v merilu 1:1.000.000. Čeprav za nekatere dele zemeljske oble ni smotrno pričakovati, da bodo v takšnem merilu, tudi zaradi navzkrižnih interesov različnih skupin, upajo vsaj na merilo 1:5.000.000. Portal bo predstavljal informacije na podoben način, kot jih predstavlja Google Earth. Deloval bo na porazdeljenem modelu - nacionalni geološki uradi bodo obdržali svoje podatke, vendar bodo dovolili povpraševanje po njih prek portala.

Spletna stran Global Warming Facts vsebuje seznam 50 stvari, ki jih lahko naredite za to, da pomagate zmanjšati globalno segrevanje. Večina od njih je brezplačna, nekatere pa potrebujejo manjšo investicijo, vendar dolgoročno vrnejo veliko več.

Tukaj je kratek izbor:

1. Zamenjajte navadne žarnice z varčnimi in na leto prihranite ozračju 130 kilogramov ogljikovega dioksida.
2. Malce pomanjšajte gretje pozimi in nekoliko zmanjšajte hlajenje poleti.
3. Kupujte energijsko učinkovitejše gospodinjske aparate – A kategorije.
4. Ne puščajte naprav v »pripravljenosti« (stand-by); TV, ki je v stanju pripravljenosti 21 ur na dan potroši kar 40 odstotkov energije, ki bi jo, če bi bil cel čas prižgan.
5. Zaprite kuhinjske lonce pri kuhanju.
6. Pomivalne in pralne stroje poženite samo, ko so popolnoma polni.
7. Tuširajte se in ne kopajte v kopeli, s kopanjem namreč potrošite kar 4-krat več energije.
8. Z recikliranjem polovice smeti iz gospodinjstva boste prihranili atmosferi tono ogljikovega dioksida na leto.
9. Za nakupe uporabljajte trajne vrečke.
10. Posadite drevo …

Vir: enaa.com

Slovenija je v povprečju izredno bogata z vodo, kljub temu pa je tudi v Sloveniji mogoče govoriti o problemu pomanjkanja vode tako s fizičnega kot sistemskega vidika. "Več kot 180.000 prebivalcev Slovenije ni v sistemu javne oskrbe z vodo in so na en ali drug način prikrajšani in čutijo pomanjkanje," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal Zlatko Mikulič iz Agencije RS za okolje (ARSO). V Sloveniji, ki je po količini vode na prebivalca med prvimi 20 državami na svetu, je po statističnih podatkih več kot 7000 prebivalcev brez oskrbe, torej nimajo vode v hiši, okoli 30.000 prebivalcev se oskrbuje s kapnico, kar je lahko vprašljivo tako z vidika količine kot ustreznosti, več kot 150.000 ljudi pa se oskrbuje iz lokalnih vodovodov, ki niso pod nadzorom, zato je tam vprašljiva kakovost, je povedal Mikulič.

Vhod v jamo Rudnika (urana) Žirovski Vrh je zabetoniran, nepredušno zaprti so vsi jaški, pod zemljo pa se vije 40 kilometrov rovov, do koder ne more seči niti zrak.Del odlagališča Jazbec je že lepo ozelenel, za odlagališče Boršt bodo v teh dneh s SCT podpisali pogodbo o gradbenih delih ureditve. Zapiranje rudnika bo državo stalo skoraj 30 milijonov evrov, dela morajo biti končana do leta 2010.

"Tudi te pisarne niso več naše in smo občinski najemniki. V podjetju je zaposlenih še 16 ljudi. Čakamo na soglasje Uprave za jedrsko varnost za začetek del na jalovišču Boršt. Denar za zapiranje je v državnem proračunu zagotovljen, tako da zdaj vse poteka po načrtih," je povedal direktor rudnika v zapiranju Franc Avberšek. Država se je za zapiranje rudnika odločila v začetku 90. let prejšnjega stoletja; takrat je bila cena uranove rude 6 dolarjev za libro, danes je že več kot 65 dolarjev in ekonomsko računanje pokaže, da bi bilo rudo za potrebe jedrske elektrarno skoraj upravičeno izkoriščati še naprej.

Posvet Eko Centri - Predstavitev trajnostne gradnje skozi prepletanje tradicionalnih pristopov in sodobnih tehnologij

Alternativa ni le abstrakten koncept. Ekološka gradnja je realna možnost za zmanjšanje vpliva človeka na podnebne spremembe. Omogoča jo spretno kombiniranje sodobnih tehnologij in tradicionalnih pristopov.

Afrika kot naftni gigant prihodnosti? Še v tako suhih predelih afriških savan raste rastlina, ki je primerna za proizvodnjo biodizla. Imenuje se Jatropha. Nele Sutterer raziskuje v Madagaskarju surovino, ki bi lahko iz revnih držav naredila bogate uvoznice bencina. V Mahatsinju ni elektrike in ne vode. In domačini še nikoli poprej niso srečali „Vazaha“, tujko. Nakar je prišla Nele Sutterer iz Stuttgarta.

Devetindvajset letna študentka agronomije je raziskovala afriška tla, na katerih zaradi suše komaj kaj raste – razen bencinskega vira prihodnosti. Iz olja oreščkov rastline se lahko proizvede biodizel.

Ameriški znanstveniki so razvili baterijo, ki deluje na vse vrste sladkorja in traja tri do štirikrat več kot litijske baterije. Uporaba sladkorja za gorivo ni nič novega, saj je v obliki glukoze za vsa živa bitja vir energije. Baterije na sladkor je razvijalo že več znanstvenikov, a na univerzi Saint Louis v Misuriju trdijo, da je njihova baterija močnejša in da traja dlje časa. Deluje lahko na sladkane pijale ali pa drevesni sladkor.

Slovenija bo v skladu s pred dnevi sprejeto evropsko direktivo o obnovljivih virih energije do leta 2020 bistveno povečala uporabo obnovljivih virov energije, je ob današnjem začetku tridnevne konference daljinske energetike v Portorožu dejal Hinko Suhinc z ministrstva za okolje in prostor. Slovenija uporablja 11 odstotkov obnovljivih energetskih virov, povprečje Evropske unije pa je šest odstotkov.

Med državami unije je po Suhincevih besedah veliko odstopanje glede uporabe obnovljivih virov energije. Zato čakajo vse države dolga pogajanja o tem, za koliko bodo morale povečati uporabo obnovljivih energetskih virov, da bi povprečje unije do leta 2020 doseglo 20 odstotkov. Glede na to, da ima Slovenija razmeroma visok delež uporabe obnovljivih virov energije, je pričakovati, da ga bo morala povečati vse do 25 odstotkov. Dogovor o povečanju bo pravno zavezujoč, je se poudaril Suhinc.

To bo mogoče sedaj zvenelo čudno, ampak če mislite, da ste med redkimi, ki živite v enočlanskem gospodinjstvu se zelo motite. Ste del gromozanskega z vso silo prihajajoče se trenda. Do leta 2021 bo več kot tretjina Britancev živelo samih  (leta 1971 jih je bilo samo 12 procentov). Še več, ljudje v enočlanskih gospodinjstvih, so vedno bogatejši in vedno mlajši; na splošno se starostne številke gibljejo med 25 in 44 letom, če smo natančnejši ležijo pri moških številke med 35 in 44 letom.

Oseba v enočlanskem gospodinjstvu porabi 38 procentov več izdelkov, kot ena oseba v štiričlanskem gospodinjstvu. Samski ljudje imajo pogosto manjše pralne, sušilne ali pomivalne stroje, ki so bili narejeni prav za garsonjere, ampak so neverjetno energetsko potratni. Če živite sami boste porabili 55 procentov več elektrike in 61 procentov več plina za kurjavo, kot če bi živeli še s tremi člani v gospodinjstvu.

Ljubi prijatelji

V prejšnjem tednu so aktivisti organizacije Avaaz izročili 100.000 podpisov peticije na temo klimatskih sprememb okoljskim ministrom držav, največjih onesnaževalk na svetu. Delovalo je! Vodja srečanja je zavihtel s šopom podpisov in pozval kolege ministre k akciji in strinjali so se, da bo tema klimatskih sprememb prva na srečanju G8 junij letos.
Trenutek (pobuda) je na naši strani. Gradimo na njej! Naslednji torek se bo odvijalo naslednje srečanje namenjeno načrtovanju dejavnosti G8 – in mi lahko pomagamo ohraniti pozornost na klimatskih vprašanjih s tem, da pokažemo, da potreba po aktivnostih narašča. Nam lahko pomagate doseči ambiciozen cilj, do torka zbrati 150.000 podpisov?

Peticijo lahko podpišete na strani:
http://www.avaaz.org/en/climate_action_g8

Po dolini Vrat do Aljaževega doma se v konicah sezone lahko vsak dan zapelje tudi več kot 600 avtomobilov, zato je ureditev prometa za ohranjanje okolja (gre za del Triglavskega narodnega parka) nujna. Zdaj promet poteka brez omejitev, na koncu doline pa planinsko društvo pobira parkirnino in denar namenja za obnovo ceste in pešpoti. Ker je parkirišče majhno, prometa pa preveč, mnogi parkirajo kar ob cesti, na travnikih in v gozdu, kar gre, razumljivo, v nos naravovarstvenikom in nadzornikom TNP.

Občina Kranjska Gora je s pomočjo denarja posebne mreže alpskih občin že začela študijo, kako bolje urediti promet v tej alpski dolini.Na ponovni razpis omenjene evropske alpske mreže se bodo letos skupaj prijavile občine Kranjska Gora, Bohinj in Bovec, saj so težave s prometom v alpskih dolinah povsod sila podobne, rezultati študije pa bodo pri urejanju koristili vsem. "Naredili smo prvi korak in določili tri možne rešitve. Cesto lahko zapremo, uredimo parkirišče v Mojstrani in poskrbimo za javni prevoz, kar bi bilo, ker gre za državno cesto, težko, pa še obiska bi bilo manj.

Ena tretjina kupljene hrane Britancev konča v smeteh. Vzroki so med drugim v prekomernih količinah nakupljene hrane, v napačnem shranjevanju in otrocih. Več kot plovica odvržene hrane je še užitne, ostalo so olupki, kosti in čajne vrečke. Najbolj pogosto se vrže v smeti kuhano hrano, manj nekuhanih stvari, a na splošno pristane v smeteh največ  svežega sadja, zelenjave, sledijo kruh in pecivo. Tipična britanska družina kupi 15 kg hrane na teden. Raziskave so pokazale, da bi več kot polovico hrane, ki konča v smeteh, lahko pojedli.

Jennie Price, izvršna direktorica firme Wrap pravi, da bi lahko le z nekaj majhnimi spremembami glede nakupovalnih navad, privarčevali in tako pomagali okolju. Najbolj skrbi zbujajoče dejstvo je, da se le 10%vseh izprašancev zaveda, da vržejo proč toliko užitne hrane. Znanstveniki so namignili, da je 20% vsebritanskih emisij povezanih s proizvodnjo, s predelavo in s skladiščenjem hrane. Preveč nakupljene hrane naenkrat, pretopli pogoji v hladilniku, hrana s kratkotrajnim rokom uporabe, ki se ne poje pravočasno, vse to so razlogi za za pristanek užitne hrane v smeteh.

Poročilo pod okriljem Združenih narodov delujoče medvladne skupine o podnebnih spremembah (IPCC), ki je bilo nedavno predstavljeno v Parizu, je samo potrdilo tisto, na kar že leta opozarjajo številne druge analize in poročila - planet bo zaradi globalnega segrevanja postajal vse toplejši, gladina morja se bo do leta 2100 dvignila za nekaj deset centimetrov, močna deževja, vse toplejše vreme in pogostejše nevihte in orkani pa so, tako meni več kot 2500 strokovnjakov z vsega sveta, nekaj, na kar se bo treba kar najhitreje navaditi.

Poročilo IPCC napoveduje do konca stoletja na Zemlji dvig povprečne temperature za 1,8 do 6,4 stopinje Celzija, kar naj bi pomenilo širjenje sušnih predelov in zmanjšanje obdelovalnih površin, to pa naj bi spodbudilo tudi velike migracije prebivalstva. V enakem obdobju naj bi se prav tako dvignila gladina morja (ocene se gibljejo med 28 in 59 centimetri), kar bo povzročilo poplavljanje nižinskih obalnih območij. V drugi polovici tega stoletja se bodo po mnenju klimatologov ledene plošče na Arktiki stalile, to pa naj bi po njihovem mnenju upočasnilo zalivski tok, ki je ključen za življenje v Atlantskem oceanu. Zaradi tega grozi izumrtje številnih živalskih vrst, poleg tega pa naj bi tisto, kar že zdaj čutimo kot spremembo podnebja - tople in blage zime - postalo še bolj izrazito. Velika nevarnost po mnenju strokovnjakov preti človeštvu tudi zaradi neurij, ki bodo veliko močnejša in pogostejša in bi utegnila usmrtiti na tisoče ljudi na obalnih območjih Azije.

Svetovni dan voda, ki je vsako leto 22. marca, je namenjen opozarjanju, da je voda vir življenja in da je kot čista zelo ogrožena.

Generalna skupščina Združenih narodov je 22. marec razglasila za svetovni dan voda. Kajti zdi se, da bo voda odločala o naši prihodnosti. Osnova življenja Voda je kemijska spojina in polarna molekula, pri standardnih pogojih tekočina s kemijsko empirično formulo H2O. Formula pove, da je ena molekula vode sestavljena iz dveh vodikovih in iz enega kisikovega atoma. Vodo najdemo skoraj povsod na Zemlji in je potrebna za vse znane oblike življenja. Okoli 70 odstotkov Zemljine površine je prekrito z vodo.

Človeško telo potrebuje vsaj dva litra vode dnevno, ob naporih tudi več. Ste kdaj pomislili, da torej na leto popijete 1.825 kozarcev vode? Izgubljanje telesne tekočine je treba namreč nadomestiti, sicer je ogroženo naše zdravje ali celo življenje. Voda krepi telo, poživlja duha in pomaga vzdrževati telesno težo. Vsa živa bitja za življenje potrebujemo vodo, saj je naša osnovna sestavina. Ravno sposobnost vzdrževanja stabilnosti znotrajin zunajcelične tekočine je pravzaprav omogočila prilagoditev in evolucijo živali in rastlin. Podnebje in voda Vse bolj očitno je, da se predvidene posledice klimatskih sprememb kažejo tudi v spremenjenih hidroloških razmerah tako v svetu kot tudi v Sloveniji.

Evropska komisija se je danes odločila ukrepati proti Sloveniji zaradi neustreznega prenosa evropske zakonodaje na področju odlaganja odpadkov v svoj domači pravni red. Slovenija bo tako prejela prvi pisni opomin, ni pa edina, proti kateri ukrepa Bruselj.Evropski komisar za okolje Stavros Dimas je namreč ocenil, da so pregledi Evropske komisije razkrili veliko pomanjkljivosti glede skladnosti s predpisi o odlagališčih odpadkov "v skoraj vseh državah članicah EU".

Evropska komisija bo opomin poleg Slovenije poslala še 13 državam članicam, in sicer Cipru, Češki, Danski, Estoniji, Finski, Irski, Litvi, Malti, Poljski, Slovaški, Španiji, Švedski in Veliki Britaniji. To je že druga skupina držav, ki si bo prislužila opomin, saj je komisija že decembra lani podobno pismo poslala sedmim državam - Avstriji, Belgiji, Franciji, Nemčiji, Luksemburgu, Nizozemski in Portugalski.

Nemški Minister za okolje Sigmar Gabriel pravi, da ZDA blokirajo napredek na dveh ključnih področjih potrebnih za zaščito okolja. Gabriel je svoje mnenje izrazil med dvodnevnim seminarjem svetovnih Ministrov za okolje v Nemškem mestu Potsdam pri čemer je poudaril, da nasprotovanje ZDA prav za prav ni nikakršno presenečenje. Glavni predmet zasedanja so bile možnosti zmanjšanja emisij ogljika v atmosfero in nagrajevanje držav, ki bodo zaščitile svoja naravna bogastva.

Okoljski ministri sedmih najrazvitejših držav sveta in Rusije (G-8) so v nemškem Potsdamu začeli dvodnevne pogovore o načinih za boj proti podnebnim spremembam. Srečanje pa medtem spremljajo tudi protesti okoljevarstvene organizacije Greenpeace, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Na pogovore pod vodstvom nemškega ministra za okolje Sigmarja Gabriela so prvič povabili tudi Kitajsko, Indijo, Mehiko, Brazilijo in Južnoafriško republiko.

Ob tem je Gabriel poudaril, da so se tokrat prvič skupaj sestali predstavniki držav, ki v ozračje prispevajo dve tretjini misij toplogrednih plinov. Na jezeru pred krajem, kjer so se zbrali ministri, sicer križari ladja okoljevarstvene organizacije Greenpeacea z napisom Stolp talkin - act now (Prenehajte govoriti - ukrepajte sedaj). Britanski minister za okolje David Miliband je dejal, da imajo države v razvoju pravico do razvoja svojega gospodarstva, vodja ameriške agencije za zaščito okolja (EPA) Stephen Johnson pa je poudaril, da je potrebno vlagati v do podnebja prijazno tehnologijo.

Zeleni Slovenije si prizadevajo strniti svoje vrste, tudi zato so ustanovili Zeleno akademijo, ki so jo včeraj predstavili v Mariboru. "Z Zeleno akademijo želimo povezati strokovnjake z različnih področjih ter tako pomembno vplivati na sprejemanje hitrejših in kakovostnejših vladnih in parlamentarnih odločitev, ko gre za ustrezne ekološke rešitve, učinkovito varovanje narave, razvoj demokracije in pravne države.

K sodelovanju bomo povabili vse nekdanje predsednike Zelenih Slovenije ter tudi vse nevladne organizacije in stranke iz "zelene opcije", ki se resnično zavzemajo za ustrezne ukrepe na državni in lokalni ravni. Naš prvi cilj je namreč trajnostni razvoj Slovenije, Zelena akademija pa naj bi z ustreznimi izobraževanjem in osveščanjem pripomogla, da do njega res pridemo," je povedal predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš.

Letošnja zima na severni polobli je po podatkih ameriške agencije za vreme in okolje najtoplejša v zadnjih 125 letih. Decembrske temperature so bile za skoraj stopinjo Celzija višje od dolgoletnega povprečja. Letošnja zima je torej postavila nov vremenski rekord. Še nikoli v zadnjih 125 letih na severni polobli ni bila tako mila.

KRIV JE TUDI EL NINO

Ameriški meteorologi so prepričani, da je k temu pripomogel tudi morski tok, poimenovan El Nino, ki je segrel nekaj delov Pacifika. Poročilo, ki so ga za vlado pripravili ameriški meteorologi, seveda dviga temperatur ne vidi kot dokaza za globalno segrevanje.