Ljubi prijatelji HG Naturklinik, (Hiša zdravja Naravna klinika, op. prev.)
ljubi prijatelji narave, živali, našega čudovitega planeta zemlje!

Naravna klinika samo takrat opraviči svoje ime, če se zavzema za naravo, živali, našo zemljo.  Zato smo decembra 2006 v naši okrožnici obravnavali temo »dolga senca živinoreje«, poročilo, ki ga je objavila organizacija ZN FAO, ki izrazito kaže, da živinoreja predstavlja enega do dva ali tri najpomembnejše povzročitelje največjih ekoloških problemov.

Danes se bomo spet lotili teme varstva narave. Povod je poročilo ZN o spremembi klime, ki so ga objavili prejšnji petek in predstavlja zastrašujoč scenarij, da, kar realnost.

Generalni sekretar Združenih narodov, Ban Ki-Moon, meni, da bi morali ljudje osvojiti drugačen način razmišljanja o podnebnih spremembah in prekiniti s kazanjem na krivce."Po mojem mnenju se moramo bolj osredotočiti na zmanjšanje trenutnih emisij, ne pa da neprestano s prstom kažemo na tiste, ki so krivi za emisije v preteklosti," je še dodal.

Zadnji poskusi doseganja ciljev, določenih v Kjotskem sporazumu, so namreč spodleteli. Sporazum, ki se izteče leta 2012, od industrijskih velesil zahteva zmanjšanje nivoja emisij toplogrednih plinov iz leta 1990 za 5.2 odstotka, vseeno pa ga dosedaj nista ratificirali ZDA in Avstralija.

Španske emisije so bile leta 2006 za 48% višje kot leta 1990, ko se je zastavil Kyotski sporazum, na podlagi katerega mora večina razvitih držav prispevati k zmanjšanju toplogrednih izpustov. Španiji, katere ekonomija je leta 1990 zaostajala napram ostalim Evropskim državam, je dovoljen narast ogljikovega dioksida za 15%, ampak vlada je ocenila, da bo Španija soočena z narastom 37% v obdobju 2008-12.

V Castilli-La Mancha, v ekstenzivnem ruralnem območju Španije, so že razširili gozd za 5 milijon hektarjev. V naslednjih štirih letih načrtujejo zasaditev 20 milijon dreves. Mesto Madrid, navkljub prometu, že trdi, da bo postalo mesto z največ parki in vrtovi na svetu. Obljubili so več zelenih prostorov in načrtujejo pokritje stavb s terasastimi in z navpičnimi vrtovi.

Strokovna komisija za pripravo novega zakona o Triglavskem narodnem parku (TNP) je nadaljevala z obravnavo pripomb članov komisije na teze osnutka zakona. Med drugim so razpravljali o razdelitvi parka na cone, o upravljanju parka in o razvojnih usmeritvah, je po seji povedal namestnik predsednice komisije Darij Krajčič iz Zavoda RS za varstvo narave.

Komisija se bo ponovno sestala septembra, nato pa bi lahko, kot je dejal, besedilo predali okoljskemu ministrstvu. Člani komisije so v velikem delu tez dosegli konsenz, je povedal Krajčič, razhajanja pa ostajajo npr. pri razdelitvi na cone. Po njegovih besedah večina članov komisije podpira razdelitev na tri cone, medtem ko nevladne organizacije predlagajo nekoliko drugačno razdelitev, ki pa bi bila vsebinsko podobna prvemu predlogu (tri varstvena območja), le z drugačnimi poimenovanji.

McDonald's je znan po svoji kalorični in posledično vse prej kot dietni hrani. A v tej verigi restavracij s hitro hrano so se le odločili tudi za produktivno uporabo litrov in litrov maščobe, ki se pretakajo po njihovih kuhinjah. Podjetje namreč namerava vsa svoja vozila v Veliki Britaniji poganjati s pomočjo biološkega goriva, pridelanega iz odpadnega zelenjavnega olja iz svojih restavracij.

V naslednjem letu pri McDonaldsu želijo iz svojih 1200 restavracij v Britaniji ustvariti dovolj goriva, da bo poganjalo vseh njihovih 155 dostavnih vozil in preostanek prodati na širšem tržišču. Podjetje je z izvajanjem programa začelo 2. julija z 20 vozili v južni Angliji. Predvidevajo, da bodo z uvajanjem tovrstnih sprememb letno zmanjšali izpust ogljika za 1675 ton.

Na zasedanju mešane slovensko-italijansko-hrvaške komisije za varstvo voda Jadranskega morja in obalnih območij, ki poteka v Trstu, so se sodelujoči strinjali, da Jadran je občutljivo območje in da bi ga bilo treba razglasiti za posebej zavarovano morsko območje (PSSA).

Današnja razprava je potekala predvsem o ravnanju z balastnimi vodami, kjer pa so stališča držav nekoliko različna, je za STA povedal Igor Lakota z ministrstva za okolje in prostor. Glede ravnanja z balastnimi vodami Hrvaška zagovarja stališče, da se balastne vode, ki bi jih ladje pripeljale z drugih morij v Jadranu sploh ne bi smele menjavati, medtem ko Italija in Slovenija menita, da bi bilo treba določiti posebna območja, kjer bi bilo to moč neškodljivo storiti.

Ford bo prvi od velikih avtomobilskih tovarn, ki bodo s povezavo z dobaviteljem elektrike začele orati ledino električnim avtomobilom. Njihov namen je širšim množicam ponuditi hibridna električna vozila, ki bodo cenovno dostopna in jih bo mogoče polniti s priklopom v navadno vtičnico.

Res je, da imajo hibridne avtomobile že vsi večji proizvajalci vozil, vendar še noben od njih ni naradil pomebnejšega koraka, da bi jih v več pogledih prilagodil in spodbudil množično uporabo. To bo eden izmed načinov, ki bodo z zmanjševanjem porabe fosilnih goriv in emisij toplogrednih plinov pomagali zaustaviti podnebne spremembe.

V Šidu, 100 km zahodno od Beograda v bližini hrvaške meje, stoji predelovalnica olja, katere lastnik je podjetje Viktorija Grupa, kjer bo moč dobiti biodizel, pridobljen iz repičnega, sončničnega in sojinega olja.

Rafinerija omogoča predelavo 100.000 ton biodizla, dovolj, da nadomesti 2% srbske letne porabe fosilnih goriv.  »Naša tarča so domač trg, velika prevozna podjetja, velike kmetije in bencinske črpalke,« pravi Savo Vukičević, vodja tržnega oddelka podjetja.

Ameriško podjetje namerava v Kaliforniji zgraditi največjo solarno elektrarno na svetu, ki se bo raztezala na 260 hektarjih. Elektrarna z zmogljivostjo 80 megawatov bo kar sedemkrat večja od zdaj največje solarne elektrarne na svetu, ki je v Nemčiji. Gradilo jo bo zasebno podjetje iz San Francisca, zgrajena pa naj bi bila do leta 2011.

Ambiciozen projekt bo Kalifornijo postavil na vodilno mesto v pridobivanju energije s pomočjo sonca. Trenutno je Nemčija na prvem mestu v svetu glede solarnih elektrarn. Nova elektrarna bo zagotavljala energijo za okoli 21.000 gospodinjstev, stroški projekta pa še niso znani.

Zaradi človeških posegov na Zemlji skorajda ni več krajev z neokrnjeno naravo, kaže študija, ki so jo danes objavili v ameriški znanstveni reviji Science. "Od človeka nepokvarjene narave ni," je zapisal avtor študije Peter Kareiva.

Sicer so še leta 1995 ugotovili, da je 17 odstotkov površine planeta neokrnjene, ker tam ni prebivalstva, poljedelstva, cest in električnega toka, a se tudi tamkajšnji ekosistemi zaradi človeških posegov spreminjajo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Poleg očitnih znakov vpliva človeka povsod potekajo tudi manj opazne spremembe," je Kareiva izpostavil dejstvo, da človeški izbor vrst izpodriva naravno selekcijo.

Znanstveniki so z analizo DNK-ja, ki so ga izločili iz ledu, odkrili, da je bila južna Grenlandija nekoč pokrita z gozdovi. Analizirali so led, ki je počival dva do tri km globoko pod zemeljsko skorjo. Prepričani so, da so izločili eno izmed najstarejših DNK-jev na svetu.

Biolog z danske univerze je dejal, da je področje fosilov, skritih globoko v ledu, še zelo neraziskano, saj so ta področja skoraj nedostopna. Z razvojem tehnike vrtanja so znanstveniki dobili možnost za raziskovanje ledenih jeder globoko pod zemljo. Na Grenlandiji so tako odkrili sledove bora, jelke, jelše, metuljev, hroščkov, muh in moljev.

Posledice podnebnih sprememb ne puščajo povsod po svetu istih učinkov. Stefan Winkler iz univerze v Würzburgu je v Southern Alps na Novi Zelandiji dokazal, da bodo tam ledeniki krepko zrasli. Znanstvenik kljub temu opozarja, da ta podatek ni pokazatelj, da podnebne spremembe le niso tako uničujoče, kot predvidevajo.

“Podnebne spremembe ostajajo uničevalne, a spremembe se na različnih območjih odražajo različno”, tako Winkler. Ni res, da se vsepovsod po svetu temperatura dviga v istem obsegu.” Razultati niso porok globalnemu segrevanju.” V okviru projekta se je geograf dva meseca zadrževal na Novi Zelandiji in tam preučeval ledenike. “Ledeniki na Novi Zelandiji niso točno dokumentirani, kot tisti  v Evropi”, je razložil izvedenec.

Če se zavedate pomembnosti ohranjanja okolja in želite tudi sami nekaj narediti za njegovo ohranitev, sledite naslednjim desetim nasvetom:

- Gradite zeleno: drevesa ujamejo ogljikov dioksid, ki je glavni povzročitelj učinka tople grede, preprečujejo zemeljske plazove in mnogim živalskim ter rastlinskim vrstam nudijo domovanje. Zato za opremo svojih domov uporabljajte pohištvo, narejeno iz lesa, ki se pridobiva iz gozdov, kjer drevesa ponovno posadijo. Kupite tudi staro pohištvo, namesto, da bi ustvarjali nove »smeti« z nakupom novega. Odločite se za pohištvo, ki vam bo služilo dlje časa.

30. junija se je iztekel rok za oddajo nacionalnih akcijskih načrtov za energetsko učinkovitost, ki jih morajo države članice EU pripraviti v skladu s smernico o učinkovitosti rabe končne energije in energetskih storitvah. Z nacionalnimi akcijskimi načrti morajo države članice predvideti ukrepe, s katerimi bodo med leti 2008 in 2016 kumulativno prihranile 9 % energije.

Številne države, med njimi tudi Slovenija, bodo rok za oddajo zamudile, kar kaže na neresen odnos pri obravnavanju problematike neučinkovite rabe energije. Za takšen odnos je kriv tudi Bruselj. Zamuda pri roku za oddajo sama po sebi ne bi bila težavna, če ne bi bila le še en dokaz neresnosti oziroma nepripravljenosti države, da se s problemom energetske neučinkovitosti resno spopade. Dokazov za to, da Slovenija ni pripravljena narediti veliko, da bi zaustavila dobesedno razmetavanje z energijo, je veliko.

Geologi so razrešili skrivnost jezera, ki je prejšnji mesec odteklo skozi skrivnostno razpoko v njegovem dnu. Po mnenju strokovnjakov je bilo krivo globalno segrevanje. Naravovarstveniki so na svojem obhodu marca letos opazili, da je jezero v Patagoniji preprosto izginilo, od začetka pa si izginotja niso mogli pojasniti.

Pritisk vode na ledene stene ledeniškega jezera je v ledu napravilo razpoko, skozi katero je voda iz jezera najprej odtekla v bližnji fjord, nato pa v morje, za sabo pa pustila posušeno jezero. "Sedaj moramo samo počakati, da se bo jezero spet napolnilo z vodo," je pojasnil Andres Rivera, strokovnjak za ledenike, ki je vodil preiskovalno ekipo.

Sredozemlju se napovedujejo peklensko vroči časi - v prihodnosti bo izjemno vročih dnevov petkrat več kot doslej, najvišje poletne temperature pa bodo postale najnižje. Smrtonosni valovi vročine, podobni tistim iz leta 2003, ko je umrlo 18.000 ljudi, utegnejo postati v tem stoletju povsem običajen pojav, če se količina izpustov toplogrednih plinov ne bo zmanjšala, ugotavljajo ameriški znanstveniki v študiji, objavljeni v časopisu Geophysical Research Letters.

Število nevarno vročih dni v Sredozemlju, ki vključuje dele Evrope, Afrike in Bližnjega vzhoda, bi se lahko povečalo kar za petkrat, menijo znanstveniki, pri čemer poudarjajo, da bi največji porast ekstremno vročih dni utegnila imeti Francija. Leta 2003 je v Franciji zaradi vročine z visokim odstotkom vlage umrlo 15.000 ljudi, v Italiji pa okoli 3.000 ljudi

Canon Electronics, proizvajalec športne opreme Nike in korporacija Unilever so se uvrstili na sam vrh seznama okolju prijaznih podjetij. Na dnu seznama 56 podjetij pa so se znašla podjetja, ki od stotih možnih točk niso zbrala niti ene same – Jones Apparel, CBS, Burger King, Darden Restaurants, Wendy's in Amazon.com.

V raziskavi je bilo ocenjenih 56 podjetij, katerih izdelki so v gospodinjstvih v Severni Ameriki in Veliki Britaniji zelo priljubljeni, ali pa zaradi vodilnega položaja, ki jih imajo v svojih gospodarskih panogah – vse od področja elektronike do hitre prehrane. Več o tem...

Vir: www.agencijanet.si/

Indijanci so spoštovali vsa živa bitja, ki naseljujejo naš planet, še posebno pa Medveda, zaradi njegovih, človeku sorodnih značilnosti.
V srcu Indijanca je Medved vedno zasedal posebno mesto. Medvede so Indijanci prikazovali na svojih totemih, ščitih, risbah, maskah, nakitu in drugih umetninah. Medved je simbol moči, vrlin, naučene ponižnosti, materinstva, učenja, zdravljenja in tudi simbol sanj.
      
Medved, gospodar gozda, je pomemben člen v življenju človeka, saj si z njim delimo življenjski prostor. Karkoli se zgodi medvedu, se zgodi tudi človeku. Indijanci so živeli v sožitju in v prijateljskem odnosu z medvedi, saj so znali z njimi komunicirati in so jih sprejemali kot del njih samih. Medved je svoje spoštovanje vračal ljudem tako, da jim je dovoljeval nabiranje hrane na »svojem« ozemlju, jim ni škodoval in ji celo varoval.

Kitajska je neslavno prehitela ZDA kot vodilna svetovna proizvajalka emisij ogljikovega dioksida. Zemeljski plin je največji človeški prispevek h globalnemu segrevanju, ki vse bolj ogroža naš planet. Najnovejša raziskava nizozemske okoljevarstvene agencije je pokazala, da je Kitajska v preteklem letu v emisiji CO2-ja prehitela ZDA za okoli 7,5 odstotka.

Tri leta pred napovedmi

Največja azijska država je bila leta 2005 na drugem mestu za Američani, požrešna poraba premoga in povečana proizvodnja cementa pa sta povzročili dramatičen skok deleža izpustov.

Na območju Čila, na severu Andov, je izginilo ledeniško jezero. Reka, ki se je iztekala iz jezera, pa se je spremenila v ozek potoček. Kaj se je zgodilo, ne ve nihče. Tja nameravajo poslati skupino geologov in drugih strokovnjakov, ki naj bi našli pojasnilo za nenavadno izginotje jezera.

Ena izmed teorij je, da je voda izginila skozi razpoke na dnu jezera in stekla v podzemne vodne kanale. Vendar pa znanstveniki ne vedo, zakaj bi se razpoke sploh pojavile, saj na tem območju ni bilo nobenega potresa.

Po treh mesecih, odkar je delovna komisija predstavila osnutek zakona o Triglavskem narodnem parku, se je nabralo za 100 strani pripomb.

Zdajšnji zakon, ki je star že 26 let, vsaj glede na nasprotujoča si stališča glede notranjih meja v parku in vprašanj razvoja še nekaj časa ne bo dobil naslednika. Pripombe je poslalo kar 27 subjektov, posameznikov, občin in različnih nevladnih organizacij. Da se bodo kopja lomila ob mejah in varnostnih režimih, je bilo pričakovati že od vsega začetka.

Piše: Jože Vetrovec v novih Misterijih www.misteriji.si

Ekološka potresno varna hiša brez ene lopate betona in enega kilograma železja

»Hiša te ne more osrečiti, ne avto, ne ženska … Sreča je tu notri,« reče Miro Žitko*, pokaže s prstom na srce in se široko zasmeje pred svojo glineno lesenjačo. V resnici ga osrečujejo ekološke hiše, ki jih kani to poletje postaviti po gore­nje­trebuških bregeh pod svojo eko­loš­ko hišo.

To hodijo ljudje občudovat od blizu in od daleč. Posebnost njegove hiše je povsem ekološka gradnja potresno varne hiše brez ene lopate beto­na in enega kilograma železja, pa odlič­ni bivalni pogoji in cenenost gradnje. V knjižici Gradnja ekološke hiše piše, da je Miro za gradnjo hiše, ki ima dnev­no sobo s kuhinjo, pa kopalnico, delovno sobo in spalnico, potrošil 400.000 tolarjev.

Na Kitajskem so se pojavili spontani protesti proti razširjenemu in smrtonosnemu ekološkemu onesnaženju. Mladinsko gibanje je stopilo na ceste in poziva k spremembam.

“Ne potrebujemo gospodarske rasti, potrebujemo življenje.”  To ni slogan anti-globalistov  na shodu G-8, temveč poziv iz spletnega videa , v katerem Kitajci pozivajo tudi nas, naj ustavimo naša podjetja, ki služijo na račun kitajskega okolja. Kitajska mladina, ki je velikokrat prikazana kot materialistična, povzpetniška, se je tokrat pokazala v drugačni luči.