Pretekle mesece je akcijska (okoljevarstvena) skupina z imenom ”Indijanci betonske džungle” (The Indians of the Concrete Jungle), po vsej Švedski onesposobljala športna terenska vozila.

Na tisočih avomobilih so spustili gume. Akcija se širi po državi kot požar in sproža mnoge debate v medijih ter silno jezo med lastniki športnih terenskih vozil.

Z gornjim pozivom želi okoljevarstvena organizacija »Rešimo deževni gozd« (Retten den Regenwald e.V.) opozoriti na uboje, ustrahovanja in izgone malih kmetov v Kolumbiji, ki jih preganjajo koncerni za proizvodnjo palminega olja, da tako pridejo do novih obdelovalnih površin .

Zaradi »žeje po biodizlu« v industrijskih državah, v Kolumbiji trenutno spreminjajo ogromne površine deževnega gozda v plantaže. Organizacije za človekove pravice so v pokrajinama Curvaradó in Jiguamiandó dokumentirale že 113 umorov. Za njih so odgovorne paravojaške enote, ki za koncerne brutalno kradejo zemljo v lasti Kolumbijcev.

V začetku oktobra so v čast leta 2006 preminule EU komisarke za energijo, Loyolo de Palacio, zagovornico jedrske energije, priredili konferenco.

Evropska komisija je tokrat opustila svoje več ali manj nevtralno mnenje o jedrski energiji. Zagovorniki jedrske industrije se že veselijo renesanse jedrske energije.

Omejitev potrošništva je nujna, ampak kaj ko nas je na Zemlji vedno več.  

Občutljiva tematika,  ki se je nobena okoljevarstvena organizacija noče lotiti. Porast prebivalstva. Pred 30 leti, ko so internacionalni koncerni začeli prvič ukrepati glede prihodnosti našega planeta, je bilo to le zastavljeno vprašanje, ampak dandanes je nanj težko dobiti direkten odgovor. Ali svet resnično potrebuje nadzorovanje rasti (t.j. rojstev) prebivalstva?

Vprašanje, s katerim se vsak sooča  sam  doma za štirimi stenami, ampak le redko doživi to vprašanje razcvet v javnosti. Tudi okoljevarstvene organizacije se niso oglasile s kampanjami na to temo. Še več, o tem se ne govori, o tem ni zastopanega javnega mnenja. Tabu tema današnjega časa, ki se še niti ni dodobra odprla svetu.

Indijanci plemen Tupinikim in Guarani v Braziliji so dosegli neverjetno. Brazilski minister za pravosodje, Tarso Genro, je odločil, da mora celulozni koncern Aracruz prvobitnemu ljudstvu vrniti 11.000 ha zemlje.

Koncern Aracruz je v 70-ih letih prepodil ljudstvo z njihove zemlje, in posadil monokulturo evkaliptusov za izdelavo celuloze. Razjasniti je treba le še dejansko vračilo. Indijanci in vlada se morajo z Aracruzem sporazumeti ali bodo koncernu odškodnino za obdelovalno površino, na katerih stojijo evkaliptusi, povrnili.

21. September je bil letos v sklopu mednarodnega polarnega leta 2007, prvič oklican za mednarodni polarni dan. V središču pozornosti stoji zmanjševanje ledene mase, kar ima neposredne učinke na lokalne ekosisteme in življenja ljudi.

Zaledenelo morje je edinstveni ekosistem. Pozimi se ledena masa raztegne, poleti se skrči – v zadnjih letih se krči vedno bolj. Dobro za plovbo, ampak kaj to pomeni za tamkajšnje organizme? In za podnebje?

Richard Heinberg o zatonu Amerike
September je mesec enakonočja – trenutek ravnovesja in hkrati trenutek spremembe. Dan in noč sta enako dolga, vendar hkrati pričakujemo prihod daljših noči.

Postaja vse bolj očitno, da je svet začel z vedno večjo hitrostjo drseti v brezno, a večina prebivalstva globoko spi v nevednosti.  Kot sem že omenil v knjigi Zabave je konec (The Party’s Over), so ZDA postale bogate zaradi izkoriščanja lastnih naravnih virov in delovne sile.

Najbolj dragoceni naravni vir, nafta, je v tej državi v upadu že štirideset let; od takrat so Američani poskušali ostati bogati z izkoriščanjem delovne sile drugih narodov, z vzvodi proste trgovine, prevlado dolarja in vojaškimi grožnjami. Ves ta čas smo si čestitali (op.p. Američani), da živimo v postindustrijski informacijski družbi, oni pa se ukvarjajo z utrujajočim, monotonim delom dejanskega proizvajanja izdelkov.

«Zelena« goriva pridobljena iz repičnega semena lahko proizvedejo 70% več toplogrednih emisij kot običajna goriva, je povedal nobelovec kemik Paul J. Crutzen.

Zaradi konvencionalnih kmetijskih metod, »zelena« goriva pospešujejo proces globalnega segrevanja. Biogoriva so pridobljena iz rastlin, ki med rastjo vsrkavajo CO2 emisije  in so mišljena kot okolju prijazen nadomestek fosilnih goriv.

Indonezijski znanstveniki so pred vrhovnim srečanjem o klimatskih spremembah, ki bo decembra na Baliju, poudarili, da je kontrolirano izsekavanje in izsuševanje tropskih gozdov in močvirij ključno pri reguliranju škodljivih emisij. 

Na omenjeni konferenci naj bi se lotili oblikovanja besedila novega dokumenta o boju proti gobalnemu segrevanju, ki naj bi začel veljati do leta 2009. V skladu s kjotskim sporazumom naj bi razvite države s finančnimi stimulacijami pomagale revnejšim zmanjšati škodljive emisije, ki nastanejo kot stranski produkt v določenih vejah industrije, vendar ta ne specificira škode, ki jo povzroča prekomerno izsekavanje gozdnih površin.

Na Norveškem gradijo prvo solno elektrarno na svetu, pri kateri se bo energija proizvajala iz razlike v tlaku med sladko in morsko vodo.

Državni energetski koncern Statkraft po desetih letih raziskav in razvoja do naslednjega leta načrtuje postavitev prototipa elektrarne na nekem rečnem izlivu na južnem obronku Oslofjorda. Vrednost naložbe je ocenjena na 13 milijonov evrov.

Glede na trende potrošništva, ki so: udobje, zdravje in ekologija so pri YoNaturals razvili avtomate s prigrizki, ki vsebujejo ekološke proizvode. Podjetje  iz San Diega ponuja alternative avtomatom, ki ponujajo običajo “junk food” hrano.

YoNaturals ponujajo široko paleto izdelkov od svežega sadja, čajev, do energijskih prigrizkov in mlečnih izdelkov.  Skupaj imajo preko 150 izdelkov, ki jih ponujajo tudi po spletu. Njihove ciljne lokacije so predvsem šole, bolnice, športni centri in pisarne. Glede na podatke Ameriške agencije za prehrano, narašča prodaja ekološko pridelane hrane za 20 do 25 % letno od leta 1990.

Pripravite se na mednarodni vikend čiščenja okolja, ki ga 13. in 14. oktobra organizira Google. Priključite se tej zeleni akciji in na spletnem servisu Google Maps označite očiščen del.

Akcija je bila sprva mišljena le za Googleove zaposlene, a se je projekt kmalu razširil in nadgradil, tako se zdaj lahko v mednarodno čistilno akcijo lahko vključite tudi vi.

Torej, zakaj ni mogoče najti prostega parkirnega mesta? Zato, ker je parkiranje eden izmed največjih zmazkov --- okoljevarstvena katastrofa.

Primer: V Indiani (Tippecaone County) je 250.000 več parkirnih mest kot je registriranih avtomobilov in tovornjakov. To pomeni, da če tudi bi se vsi vozniki odpeljali od doma istočasno in parkirali pri trgovinah, šolah, cerkvah, bi bilo še vedno četrt milijona prostih parkirnih mest. V Indiani je 11 parkirnih mest na vsako družino.

Greenslo se je pretekli teden udeležil mednarodne konference nevladnih okoljskih organizacij iz 14 držav JV Evrope in nekaterih držav EU  gradnje bodočih tras naftovodov in plinovodov, ki je potekala od 28 .-30. septembra 2007 v Sisku na Hrvaškem.

Na konferenci smo razpravljali skupno z strokovnjaki, kako sproti reševati okljske probleme, ki bodo nastali z temi gradnjami. Pokrovitelj konference je bila Fondacija Heinrich Böll iz Nemčije. Trasa naftovoda je predvidena tudi čez Slovenijo do Italije in to preko krasa, ki je oklojsko najbolj občutljivo področje, če pride do nesreče na naftovodu in s tem izlitja nafte v podtalnico.

Amazonski deževni gozd je morda bolj odporen na dvigovanje temperatur, kot smo predvidevali. Raziskovalci so ugotovili, da je med sušami leta 2005 deževni gozd na nekaterih mestih kljub temu zelenel in, kot kaže, tudi hitreje rasel.

Ugotovitve, do katerih so prišli s pomočjo instrumentov na Nasinem satelitu Terra, sicer nasprotujejo nekaterim računalniškim modelom, ki ponazarjajo učinke klimatskih sprememb in napovedujejo, da se bo amazonski gozd v prihodnosti izsušil in spremenil v savano.

ZDA in Rusija so se zavzele za dogovor o trajnostnem lovu na bele medvede, ki tavajo iz ene države v drugo. Zadeva je precej komplicirana, saj morajo okoljevarstveniki zdaj ugotoviti, kako zasnovati takšno prakso na verjetno najbolj divjih območjih na svetu.

Nadzor nad lovom v regiji Aljaska-Čukotka naj bi izvajala nova komisija, ki ima težko nalogo, saj gre za slabo raziskane populacije medvedov. Sicer imajo ZDA in Rusija zelo stroge zakone o lovu medvedov in v obeh državah so beli medvedi najvišje na seznamih ogroženosti.

Prvobitno ljudstvo Bolivije je dvignilo glas. Zahtevajo novo domovino. Gibanje za osnovanje nove Bolivije je inspiracija za mnoge po svetu.

V naslednjih odstavkih si lahko preberete pismo bolivijskega predsednika Evo Moralesa, namenjeno poslancem ZN-ja vpričo okoljevarstvenih problemov, ampak tudi vsem nam kot opomin na naša pretekla in naša bodoča dejanja.

Sestre in bratje, predsedniki in predsednice, in glave držav ZN-ja: Svet trpi vročino, ki jo dolguje podnebnim spremembam in bolezen se imenuje kapitalistični razvojni model. Medtem ko je bila 10.000 let količina ogljikovega dioksdida (CO2) na planetu Zemlja približno enaka, se je v zadnjih 200 letih industrijskega razvoja, povišala za 30%.

Ali gensko spremenjeni krompir ubija?
- V novembru 1995 začne Rowett Research Institute v Aberdeenu v Veliki Britaniji raziskovalni projekt o posledicah hranjenja živali z gensko spremenjenimi rastlinami. Za vodjo raziskovalne skupine je bil imenovan dr. Arpad Pusztai, znanstvenik svetovnega slovesa, specialist za vrsto beljakovin (lektin), ki se v gensko spremenjenih rastlinah uporablja za zaščito pred napadi insektov.

- V januarju 1998 je dr. Pusztai na televiziji BBC prvič izrazil zaskrbljenost zaradi oslabljenega imunskega sistema poskusnih živali, ki so jih hranili z gensko spremenjenim krompirjem.

- V aprilu istega leta je spregovoril o rezultatih svojih poskusov v intervjuju za televizijsko serijo World in Action, intervju pa so objavili štiri mesece pozneje. Pred tem je dr. Pusztai o rezultatih svojih poskusov obvestil svoje nadrejene v inštitutu, v katerem so izvajali poskuse, kot tudi državne inšpektorje.

Nekatere največje onesnaževalke okolja so podvomile v voditeljske sposobnosti Georgea Busha v boju proti globalnemu segrevanju. Predsednik ZDA, ki je sklical dvodnevno konferenco 17 največjih izpustnic toplogrednih plinov, je poudaril potrebo po novi, okolju prijaznejši tehnologiji in ciljih za zmanjšanje izpusta toplogrednih plinov, ki si jih morajo zastaviti države same.

S tem je namignil, da ZDA ne bodo pristale na mednarodno zavezujoče zmanjšanje emisij. Boj proti podnebnim spremembam prav tako ne sme ogroziti gospodarske rasti, je prepričan predsednik ZDA.

Veliki ledeni otok Ayles Ice Island, katerega večni led se je stoletja dvigoval ob obali severne Kanade, se je prelomil na pol, in to mnogo prej, kot so napovedovali celo najbolj pesimistični scenariji.

Letošnje poletje se je na Arktiki stopilo več ledu kot kdajkoli poprej. V samo tednu dni sta v morje zgrmeli dve ogromni ledeni gmoti. Zaradi padanja ogromnih kosov ledu v morje narašča strah, da bi taleče se gmote lahko poškodovale plinovode in naftovode na Aljaski.

Podnaslov: Prvi naziv Planetu Zemlja prijazno vozilo je dobil Lexus RX 400H
Društvo Planet Zemlja je v pripravah na izvedbo akcije ozaveščanja javnosti o obremenjevanjih okolja z naslovom Zgledi vlečejo, precejšen poudarek namenilo obremenjevanju okolja, ki ga povzroča promet. Za lastnike avtomobili v Sloveniji pogosto nimajo zgolj uporabne vrednosti, temveč tudi simbolni in statusni pomen.

V društvu zato menijo, da bo ozaveščanje javnosti in spodbujanje tržnih priložnosti za tiste, ki ponujajo med primerljivimi motornimi vozili taka, ki okolje manj obremenjujejo, imelo dodatni učinek tudi pri ozaveščanju ljudi na drugih področjih okoljevarstva.

V mestni hiši južnolondonskega predmestja Croydon je vrata odprla razstava o podnebnih spremembah skozi zgodovino ter napovedih za prihodnost.

Organizatorji z razstavo, naslovljeno Kakršno koli vreme, Britance prizadevajo osvestiti o vzrokih, poteku in prilagajanju na podnebne spremembe, ki modri planet spremljajo skozi celotno zgodovino, v času izrazitejšega človekovega poseganja v okolje pa ga tudi ogrožajo. Britanci sicer radi poudarjajo, da jim vreme nemalokrat ponagaja.

Znanstveniki glasno opozarjajo, da bo Arktika čez 35 let ostala brez ledu, če se bodo izpusti toplogrednih plinov nadaljevali s sedanjo hitrostjo in intenzivnostjo.

Arktična severozahodna povezava med Atlantikom in Pacifikom je po poročilih evropske vesoljske agencije ESA po letošnjem toplem poletju in milem začetku jeseni prvič v zgodovini nezaledenela in tako plovna za vse ladje. Doslej so se lahko z ledom v tem delu sveta kosali samo najmočnejši ledolomilci, za druge ladje pa je bila plovba zgolj želja.