Na sedežu Regionalne razvojne agencije (RRA) Mura v Murski Soboti so odprli promocijski center projekta Biomura - Varstvo biodiverzitete reke Mure v Sloveniji. S projektom, ki ga je podprla Evropska komisija, bodo vzpostavili boljše ekološke razmere za habitate mokrišč poplavnega sveta reke Mure. Območje projekta zajema 1520 hektarjev in je del območja Natura 2000, leži pa med visokovodnimi nasipi med naselji Bakovci, Dokležovje, Ižakovci in Melinci ter Bunčani, Veržej, Krapje in Mota.

Info: http://www.biomura.si/slo/default.aspx

Vir: www.umanotera.org/etc

Piše: Wangari Maathai

Nairobi, Kenija - Ohranjanje gozdov Konga in vsekakor tudi vseh ostalih gozdov v Afriki, kot tudi pospešeno pogozdovanje, je življenjskega pomena za preživetje na celini, kjer se Sahara širi s severa in puščava Kalahari z jugozahoda.

Zaradi tega je bil 17. junija 2008 ustanovljen Gozdni sklad za področje Konga (CBFF – Congo Basin Forest Fund). Osnovna finančna sredstva so prihajala iz dveh donacij po 200 milijonov dolarjev, in sicer od britanske in norveške vlade. Deset držav s centralnega področja Afrike je oblikovalo Iniciativo za gozdno področje Konga, da bi upravljale z gozdom trajnostno in obvarovale njegovo bogato biološko raznolikost.

Zakaj ne bi storili nekaj lepega za naš planet? Pomagajte mu z ozaveščenim ravnanjem. Prispevajte k čistejšemu okolju in znižajte znesek na računu za elektriko. Začnite doma! Zamenjajte vaš star kuhinjski aparat in kupite novega, ki porabi manj energije. Poiščite Gorenje Eco aparate.

V evropskih gospodinjstvih je trenutno v rabi okoli 188 milijonov aparatov, starejših od 10 let. Če bi jih zamenjali z novimi, varčnimi aparati, bi letno prihranili toliko električne energije, kot je letno proizvede 12 termoelektrarn.

Strogi ukrepi za zmanjševanje toplogrednih plinov bi pomagali k razcvetu kalifornijskega gospodarstva, saj bi povečali zaposlenost, pozitivno vplivali na družinske prihranke ter dohodke nasploh, ugotavljajo v pravkar objavljeni študiji, ki jo je pripravil kalifornijski Air Resources Board.

Številke so zelo vzpodbudne: 100.000 novih delovnih mest, 27 milijardi dolarjev več dohodkov za blagajno te države, za 14 milijard dolarjev višji osebni dohodki. Gospodinjstva bi prihranila povprečno okoli 400 dolarjev letno na račun energetske učinkovitosti, bruto dohodek na prebivalca pa bi se zvišal za 200 dolarjev letno.

Na sedežu Regionalne razvojne agencije (RRA) Mura v Murski Soboti so odprli promocijski center projekta Biomura - Varstvo biodiverzitete reke Mure v Sloveniji. S projektom, vrednim 1,98 milijona evrov, ki ga je podprla Evropska komisija, bodo vzpostavili boljše ekološke razmere za habitate mokrišč poplavnega sveta reke Mure.

Projekt Biomura je Evropska komisija podprla v okviru programa EU Life Nature 2006 in prispevala 49 odstotkov sredstev, ministrstvo za okolje in prostor 34, Inštitut za vode RS kot nosilec projekta 11 odstotkov, partnerji pa preostalih šest odstotkov sredstev.

Na podlagi rezultatov študije, ki so jo izvedli ameriški znanstveniki, je danes ogroženih skoraj 40 odstotkov vseh severnoameriških ribjih vrst. Severna Amerika predstavlja dom najverjetneje najpestrejši paleti sladkovodnih organizmov na Zemlji, vključno z vodnimi insekti, raki in ribami.

V poročilu, ki vsebuje oceno stanja strokovnjakov iz ZDA, Mehike in Kanade, je zapisano, da je izmed okoli 700 vrst rib, ki jih je zajemala študija, kar 230 označenih z »ranljive«, 190 vrst z »v nevarnosti«, 280 z »ogrožene« in 61 z »že izumrle«.

Batacuda je kolekcija francoskega nakita, ki je lep, trendovski, originalen, ter najboljše od vsega ... okolju prijazen. Vse je narejeno iz t. i. eko-plastike, ki se koži prilega kot svila (posebna skrivna formula), vendar ni ne silikon ne guma.

Je pa material, iz katerega je narejena kolekcija nakit Batacuda, veliko prožnejši ter zdrži dlje. Najboljši način, da preizkusite kakovost nakita, je, da si ga nadanete ... Je seksi (a delikaten za nošenje) zato moških pogledov zagotovo ne bo manjkalo.

Vir: lifestyle.enaa.com

Znanost in industrija združila moči pri raziskovanju vodika in vodikovih tehnologij

Danes je bila podpisana pogodba o ustanovitvi »Razvojnega centra za vodikove tehnologije«, ki bo pospeševal izvajanje raziskovalnih, razvojnih in izvedbenih projektov na področju tehnologij vodika in gorivnih celic. Med ustanovitelji so podjetja in ustanove, ki na področju vodika in vodikovih tehnologij kot čiste energije prihodnosti že sedaj pokrivajo posamično vejo tega širokega področja.

Ljubljana, 24. september 2008 – Podjetja Domel, d.d., Petrol d.d., INEA d.o.o., TPJ, d.o.o., Mebius, d.o.o. ter Institut Jožef Stefan in Kemijski inštitut Ljubljana so našla skupni interes v združevanju znanja v obliki Razvojnega centra za vodikove tehnologije. Uporaba energetskih sistemov na osnovi vodika zaradi globalnih problemov onesnaženja okolja in pomanjkanja fosilnih goriv namreč postaja pomembna smernica pri načrtovanju bodoče energetske politike.

Na slovenski podstrani portala Naše podnebje je objavljen odgovor evropske poslanke Mojce Drčar Murko na stališča slovenskih državljanov in NVO o predlogu uredbe o zmanjševanju emisij CO2 iz novih avtomobilov ter posnetki video intervjujev z evropskimi poslanci Jensom Holmom, Anno Laperrouze and Martinom Callananom.

V video intervjuju s švedskim poslancem Holmom (ENVI) je bilo poslancu postavljeno vprašanje iz poročila javne razprave v Ljubljani, ki se je nanašalo na problem kaznovanja in iskanja alternativnih rešitev za zmanjševanje emisij CO2. Na portalu poteka tudi spletna razprava, v kateri je objavljenih 22 sporočil. Za dostop do vsebin in sodelovanje v razpravi je potrebna registracija.

Info: http://www.ourclimate.eu

sreda, 24. september ob 9:00, Brdo pri Kranju

SPOROČILO ZA JAVNOST
Ravnanje z okoljem oziroma odnos do okolja je danes osrednja tematika srečanj na najvišjih nivojih. Mimo ravnanja z okoljem ne moremo v naših poslovnih okoljih, kot tudi ne na povsem osebni ravni oziroma ravni vsakega posameznika. Zadnja leta, še posebej pa v zadnjih nekaj mesecih in tednih smo tudi v Sloveniji priča moči narave in posledicam, ki jih je s pomanjkljivo ali neprimernim odnosom in ravnanjem z okoljem povzročil prav človek s svojo dejavnostjo.

Klimatske spremembe tako danes tudi v Sloveniji postajajo realnost in vsakdanjost. Rdeča nit tokratnega srečanja bo tudi zato prav okolje in skrb za okolje. Kot osrednjega gosta smo k sodelovanju povabili gospo dr. Lučko Kajfež Bogataj, predstojnico Katedre za agrometeorologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.

Leta 2004, ko se je 1. maja Slovenija pridružila Evropski zvezi, se je zgodilo nekaj neverjetnega. Med mnogimi akti, ki jih je za ta podvig morala sprejeti kandidatka Slovenija, je bila tudi Natura 2000. Naravovarstvo je postalo takorekoč vstopnica za članstvo v Zvezi. Prvič smo v Sloveniji tako visoko in tako nujno morali obravnavati zaščito narave, po sicer strogih evropskih kriterijih.

Sprejemanje Nature 2000 je razgalilo vso protinaravovarstveno in nerazgledano, nazadnjaško in zatohlo miselnost naše politike in odgovornih politikov.  Komaj smo bili  kos postavljenemu roku – šlo je za dneve.

Ob koncu evropskega tedna mobilnosti je v številnih krajih po Sloveniji in drugod po Evropi dan brez avtomobila. Za promet zaprto tudi središče Ljubljane. Že vse od 16. septembra, ko se je začel letošnji teden mobilnosti, prireditve potekajo tudi v drugih slovenskih mestih, vrhunec pa bodo dosegle prav danes.

Število sodelujočih mest se je od začetka izvajanja dogodka leta 2006 povečalo za šestkrat. V lanskem letu je sodelovalo rekordno število - več kot 2.000 mest v 36 državah, med drugim tudi v Sloveniji.

Stopnja hrupa v svetovnih oceanih je tako visoka, da resno ogroža življenje kitov, delfinov in drugih morskih sesalcev. Organizaciji IFAW (International Fund for Animal Welfare) in IUCN (International Union for the Conservation of Nature) sta hrup v oceanih označili za eno izmed najresnejših nevarnosti morskim sesalcem.

Vse večja stopnja hrupa v svetovnih oceanih, ki se je v obdobju zadnjih desetih let v nekaterih predelih kar podvojila, živalim preprečuje komunikacijo in moti njihovo prehranjevanje.

Globalno segrevanje resno ogroža Nizozemsko, saj bi se lahko po izsledkih zadnje raziskave v naslednjih desetletjih večina njenega ozemlja znašla pod vodo.

Skupina strokovnjakov, ki je na pobudo nizozemske vlade izvedla raziskavo o vplivu globalnega segrevanja na Nizozemsko, je opozorila, da bi se utegnila obalna področja kot tudi področja v okolici rek znajti pod vodo.

Upravno sodišče je zavrnilo tožbo družbe Elektro Primorska proti državi oz. okoljskemu ministrstvu, ki je Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) priznalo status stranskega udeleženca v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja za vetrno elektrarno na Volovji rebri.

Kot so sporočili iz Koalicije za Volovjo reber, v katero je vključen DOPPS, odločitev sodišča pomeni, da je status stranskega udeleženca v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja za vetrno elektrarno na Volovji rebri pravnomočen. Na sodbo, ki jo je novogoriški oddelek upravnega sodišča izrekel 12. junija letos, v koaliciji pa so jo prejeli konec avgusta, pritožba ni možna.

Resda so drzne in inovative energetske politike EU postavile na čelo globalnih prizadevanj za soočanje z grožnjo podnebnih sprememb, toda denarja za energetske raziskave je bistveno premalo in zato ga je treba nujno povečati, pravi Mednarodna agencija za energijo (IEA).

Nizka vlaganja v raziskave, ki ne temeljijo na izkoriščanju nuklearne energije lahko negativno vplivajo na doseganje podnebnih ciljev EU. Medtem pa so načrtovana sredstva za raziskave nuklearne fisije za obdobje 2007-2013 nesorazmerno visoka in predstavljajo skoraj 40% celotnega budžeta. Treba bi bilo investirati v cilje, ki so dosegljivi v čim krajšem času, pravijo pri IEA.

Ogromna ledena polica, površine kakšnih 55 km2, se je konec avgusta odlomila na območju kanadske severne Arktike. Preostale ledene police pa se krčijo alarmantno hitro.

Ledena polica Markham, ena od zgolj petih preostalih ledenih polic v kanadskem predelu Arktike, se je v zgodnjem avgustu odlomila od matičnega otoka Ellesmere, dva ogromna ledena kosa sta se odlomila od bližnje ledene police Serson in s tem zmanjšala njen volumen za kakšnih 60 odstotkov.

Minister za okolje in prostor Janez Podobnik se je srečal z župani občin, ki v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor ustanavljajo Krajinski park Ljubljansko barje. Delovnega sestanka se je udeležil tudi predsednik Državnega zbora RS France Cukijati. Ugotovili so, da so praktično, za ustanovitev parka, ni več odprtih vprašanj.

Letos spomladi je Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z občinami na območju krajinskega parka pripravilo osnutek Uredbe o Krajinskem parku Ljubljansko barje.  Sledila je javna predstavitev in obravnava osnutka uredbe. Ministrstvo je dobilo okoli 70 pripomb tako s strani občin, krajevnih skupnosti, nevladnih združenj, društev kot posameznikov.

17. septembra 2008 od 21.50 do 22.00 ure po lokalnem času.

Predlagamo, da ugasnemo vse luči in izklopimo vse električne naprave, da naš planet lahko "zadiha". (Ugasnimo vsaj luči!)

Če bomo množično pristopili k akciji, bomo prihranili ogromno energije.

Po mnenju znanstvenikov obstaja majhna verjetnost, da bi nivo morske vode do konca tega stoletja narasel za dva metra. Za takšen porast bi bilo potrebno taljenje ledenikov Grenlandije in Antarktike, ki je v takšnem času »fizično skoraj nemogoče«. Trenutna stopnja zviševanja gladine morske vode je tri milimetre letno.

Izjemne težave pa lahko nekaterim družbam povzroči že majhen porast morske gladine, precej manjši od predvidenih dveh metrov. Že povišanje gladine za samo 20 centimetrov prinaša katastrofalne posledice.

Medtem ko se večina velikih avtomobilskih proizvajalcev trudi narediti čim bolj varčno, okolju neškodljivo vozilo, pa se na žalost nihče ne vpraša, kaj storiti z 800 milijoni vozil, ki že danes vozijo po naših cestah. Ali morda obstaja tehnologija, ki bi lahko zmanjšala onesnaževanje?

Pred kratkim je ameriško podjetje predstavilo izdelek Blade - majhen pripomoček, ki se namesti na izpušno cev z namenom, da zmanjša in ulovi škodljive delce. Moč ga je namestiti na vse tipe vozil, najboljše rezultate pa naj bi ponujal na motorjih s štirimi cilindri.

Na tisoče avstralskih koal umira zaradi izginjanja njihovega življenjskega prostora, opozarjaja okoljevarstvena skupina WWF.

Sekanje dreves in grmovja bo imelo katastrofalne posledice: cele vrste živali in rastlin bodo izumrle. Po podatkih oblasti iz Queenslanda so leta 2005 in 2006 očistili 375.000 hektarjev grmovja, kar po ocenah WWF-ja lahko povzroči smrt dveh milijonov sesalcev, med njimi tudi 9.000 koal.

Število orkanov se v zadnjem obdobju ni veliko povečalo, občutno pa je porasla njihova moč, ugotavlja študija ameriške univerze Florida State University. Vzrok za to se med drugim skriva v globalnem segrevanju, zaradi katerega se ogrevajo tudi oceani.

Zaradi segrevanja vode imajo ti na razpolago več energije, ta pa se sprošča v obliki orkanskih vetrov. Trije ameriški znanstveniki pod vodstvom Jamesa Elsnerja so na osnovi satelitskih podatkov, zbranih v letih 1981-2006 izračunali, da bi dvig temperature morij v tropskih predelih za eno stopinjo lahko povzročil za skoraj tretjino močnejše orkane.