Snežna odeja je kot nepopisan list papirja, ki nam že v nekaj dneh po končanem sneženju pokaže sliko kvalitete posameznega okolja.

Medtem, ko se v mestih ob cestah in še kje, sneg "umaže" zaradi izpušnih plinov, se v naseljih, po vogalih in bankinah ter okoli naselij - vsepovsod po gozdovih in travnikih, pojavijo porumene in potemnele lise zaradi pasjega urina ter iztrebkov.

Vse lepo in prav, če ne bi bilo to onesnaževanje nevarno za živino, druge živali in tudi ljudi.

Evropski parlament je na plenarnem zasedanju 13. 1. 2009 z veliko večino podprl usklajeni besedili uredbe o prometu s fitofarmacevtskimi sredstvi in direktive o trajnostni rabi pesticidov.

Več informacij ter dostop do dokumenta na www.europarl.europa.eu.

Prejšnji teden je poslanka Cveta Zalokar Oražem ministru za kmetijstvo predlagala, naj zakon o soobstoju gensko spremenjenih organizmov v čim krajšem roku pošlje v usklajevanje vladi. Po njenem mnenju je zelo pomembno, da bi o zakonu lahko glasovali na februarski seji Državnega zbora in bi lahko uredili problematiko pred sezono setve.

Omenjeni zakon je že nekaj časa pripravljen in usklajen, poudarja poslanka ter dodaja, da je prejšnja vlada že dosegla soglasje z nevladnimi organizacijami. Kaj o tem meni Meta Vrhunc iz Združenja za zdravo Slovenijo lahko preberete v prispevku z naslovom »GSO. Države si ustvarijo "svoje" nevladne organizacije, ki z glasom naroda nimajo nič skupnega.«

Prispevek je dostopen na www.cnvos.info. 

Govorili so še nedavno, da bo tehnologija kmalu omogočila preobilico prostega časa, da bo vsak lahko delal tisto, kar res hoče… V šestdesetih in sedemdesetih letih so mnogo govorili, da bomo živeli leta 2000 že v vesolju.  A za to ni (čiste) energije!

Podnebne spremembe so izmerili že v sedemdesetih letih. Danes je znano, da so lobiji in politiki silili znanstvenike (tudi z nasilnimi grožnjami) v molk ali potvarjanje rezultatov. Še danes zavajajo uporabljajoč maloznanstvene kolaborante.

ZDA se lahko pohvalijo z velikimi območji zaščitene veličastne pokrajine: od ledenikov, gorskih očakov in puščav do deževnega gozda in vulkanov. Pod demokratskim vodstvom bo to območje še večje.

Ameriški senat je namreč v nedeljo začel glasovati o predlogu zakona za razglasitev okrog milijona hektarjev zemljišč v devetih zveznih državah za zaščitena območja, kjer bodo prepovedani posegi v naravo. Glasovanje naj bi se nadaljevalo, potem ko bo 20. januarja prisegel novi ameriški predsednik Barack Obama, ki si je kot eno izmed svojih prednostnih nalog postavil prav ohranjanje in varstvo okolja.

!!!ZARADI ČLOVEŠKEGA VPLIVA JE 30% VSEH ŽIVALSKIH IN RASTLINSKIH VRST ŽE IZUMRLO!!!

Povprečen Nizozemec (sam) poje letno 30 kg industrijskih dodatkov v jedeh (mnogi potencialno nevarni), drugi nekaj manj. [Jb. Öko 02]

Za 1 bombažno majico je potrebno 15 kg materiala, za en računalnik nekaj ton. [Soz. Tech. 1/05]

Letno se uniči 168.000 km2 (8 SLO) tropskega deževnega gozda. [Adler & M. 1990]

Povprečen Italijan poje letno 3kg kemikalij pri uživanju sadja in zelenjave. Te kemikalije lahko povzroče raka, alergije, prebavne motnje idr.

Kampanja »Energija si, bodi učinkovit« že več let spodbuja k učinkoviti rabi energije in premišljenemu ravnanju z napravami, ki električno energijo porabljajo za svoje delovanje.

Sredi januarja se je začela nova akcija »Prihrani do 50% pri računu za električno energijo«, v kateri želi pobudnik kampanje Holding Slovenske elektrarne porabnike z nasveti, podprtimi z izračuni o možnem prihranku, usmeriti k zmanjševanju porabe električne energije in s tem tudi k zmanjševanju stroškov.

Vabimo vse ljubiteljice in ljubitelje zimske rekreacije (hoja, tek, drsanje, tek na smučeh, smučanje, bordanje...), da se med seboj povežemo in pripravimo bolj organizirano, kvalitetnejšo ter varnejšo rekreacijo na snegu v okolju domačega kraja.

Pomoč pri organizaciji skupin so dobrohotno prevzeli:

- za Brezovico in Vnanje Gorice Meta (041 660 799), ( meta@betaplast.si ).

- za Plešivico in Notranje Gorice Marija (041 749 279)

( burgar.robert@volja.net )

Tomaž Podobnikar raziskuje na področju prostorske informatike, pri čemer ga zanima predvsem modeliranje v geografskih informacijskih sistemih (GIS). Njegovo udejstvovanje obsega GIS v raziskovalnem internetnem in interdisciplinarnem okolju, simulacije kakovosti, izdelavo in analize natančnih laserskih in manj kakovostnih planetarnih digitalnih modelov reliefa (DMR) ter pridobivanje drugih informacij, od paleo, prek zgodovinskega kulturnega, do okolja v katerem živimo.

Z lastnim pristopom integracije več kot 30 različnih podatkov je pripravil DMR Slovenije, kot državno zbirko podatkov ter izdelal več posebnih zemljevidov. Zaposlen je na ZRC SAZU, trenutno pa deluje tudi na Univerzi v Novi Gorici ter na Tehniški univerzi na Dunaju.

Kljub več desetletjem divjega lova in zadnjih 12 letih spopadov se gorske gorile na vzhodu Konga držijo dobro. Čuvaji najstarejšega afriškega parka Virunga, ki leži na nemirnem območju ob meji z Ruando in Ugando, so se prvič po 15 mesecih vrnili v dele parka, kjer se nahajajo gorske gorile in od koder so jih pregnale sile uporniškega tutsijskega generala Laurenta Nkunde.

V tem času so nadzor nad parkom prevzeli uporniki, ki prav nikomur niso dovolili dostopa do goril, tako da so bili čuvaji in okoljevarstveniki vseskozi v negotovosti glede usode živali. Konec decembra pa je direktorju parka le uspelo doseči dogovor z uporniki in čuvaji so se lahko vrnili v južni, okoli 7.800 kvadratnih kilomterov obsežen, del parka.

Poziv k opustitvi absurdne prepovedi upoštevanja podnebja, zastojev in nesreč pri cestninjenju tovornih vozil

Tovornjaki povzročajo veliko več okoljske škode in zastojev kot se je predvidevalo, verjetnost, da bodo povzročili smrtne žrtve pa je dvakrat večja kot pri avtomobilih, ugotavlja danes objavljena študija T&E (1). Tovornjaki tudi še ne plačujejo za stranske učinke prometa, kot so zastoji, hrup in onesnaženje.

Študija, ki jo je objavila organizacija European Federation for Transport & Environment (T&E), katere član je tudi Focus društvo za sonaraven razvoj, ugotavlja, da bodo emisije CO2, ki jih povzroča evropski cestni transport dobrin, do leta 2030 narasle za 54 %.

Lansko leto je v Sloveniji pustilo kar nekaj posledic, saj so neurja s točo uničevala pridelek in strehe. Vreme pa je huje prizadelo predvsem Mjanmar in Haiti. Leto se je začelo s pravilno napovedjo, da bo temperatura ozračja nekoliko nižja od zadnjih let, saj se je zdaj izkazalo, da je bilo leto 2008 najhladnejše v tem desetletju.

Medtem ko so si v Nemčiji in na Kitajskem že na začetku leta začeli prizadevati za čistejše okolje – prvi z uvedbo t. i. okoljevarstvenih con v mestih in s prepovedjo vožnje po središčih za vozila z največjimi izpusti škodljivih snovi, drugi pa s prepovedjo uporabe brezplačnih plastičnih vrečk v trgovinah –, smo se v Jadranskem morju bali ekološke katastrofe, ki bi jo lahko povzročila goreča turška ladja pred hrvaško obalo. Ladjo so po pregovarjanjih in dogovarjanjih nato le varno spravili do Tržaškega zaliva, za sabo pa ni pustila posledic.

Veliki koralni greben v Avstraliji raste najpočasneje v zadnjih 400 letih. Upočasnjena rasta lahko pomeni konec grebena ter več deset tisoč organizmov, ki tam prebivajo. Upočasnjena rast koral, ki sestavljajo koralni greben je zaskrbljujoča.

Od leta 1990 se je poapnenje namreč zmanjšalo za kar 13,3 odstotoka. Za zmanjšano rast sta odgovorna predvsem globalno segrevanje in vedno večja kislost morske vode. Avstralski Veliki koralni greben je največji koralni greben na svetu. Sestavlja ga okoli 2900 manjših podmorskih koralnih grebenov in 900 koralnih otokov.

Thomas D.: Vegetarijanstvo zmanjšuje klimatske spremembe
Na novem plakatu mednarodne organizacije za pravice živali PETA lahko vidimo poleg slogana Vegetarijanstvo zmanjšuje klimatske spremembe člana nemške glasbene skupine Die Fantastischen Vier, Thomasa D.-ja, stati pred velikim drevesom, ki pa v bistvu sploh ni drevo, temveč gigantski brokoli.

»Množična reja živali in uživanje mesa nista samo grozljiva in nezdrava, temveč pomenita tudi ogromno potrato energije. Kdor uživa vegetarijansko prehrano, aktivno sodeluje pri preprečevanju klimatskih sprememb«, pravi Thomas D. Dejstvo, da način prehranjevanja vpliva na podnebne spremembe, so podprle študije FAO (Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo), World Watch inštituta ter Inštituta za okolje univerze v Chicagu.

Znanstveniki nameravajo ustvariti umetno Sonce na Zemlji. S tem želijo dobiti neomejen vir energije in nadomestiti pomanjkanje dostopnih virov energije na Zemlji.

Čeprav se je skoraj stoletje zdelo nemogoče, znanstveniki zdaj verjamejo, da so čisto blizu rešitvi ene od največjih težav v fiziki. Želijo namreč sprožiti reakcijo, ki jo lahko najdemo le v središču Sonca, in s tem svetu zagotoviti neomejene količine energije.

Honda želi postati vodilni proizvajalec hibridov na svetu, za razliko od tekmecev hoče hibridno tehnologijo približati množici, in sicer s cenovno dostopnimi modeli za zelo različne uporabnike. Hibridna tehnologija je bila prvič predstavljena leta 1999 s prvo hondo insight. Hibridi predstavljajo kombinacijo dveh različnih pogonov (na primer bencinskega in električnega) za dosego nižjih škodljivih izpustov in porabe.

Jazz tudi kot hibrid
Prvi model, ki bo prišel v serijsko proizvodnjo, bo hibridna različica pravkar predstavljenega jazza. Ta bo v kombinaciji električnega in 1,3-litrskega bencinskega motorja v ozračje na prevožen kilometer izpustil manj kot sto gramov plina CO 2 in v povprečju porabil približno tri litre goriva. Temu modelu bo sledil insight, 4,4 metra dolga limuzina, ki bo namenjena mladim družinam.

Upravna enota v Sežani je pred dnevi izdala gradbeno dovoljenje za postavitev prve vetrnice, ki jo bo investitor, družba Alpe Adria Energija iz Maribora, v sodelovanju z nemškimi in avstrijskimi partnerji, postavil na Griškem polju nad Dolenjo vasjo v občini Divača.

60-metrski stolp, ki je meril vetrne razmere na tem območju, je dal namreč zelo dobre rezultate. Prva vetrnica bo imela zmogljivost 1500 kilovatov, investicija vanjo pa bo veljala 2,5 milijona evrov. Denar bodo zagotovili iz lastnih virov in z bančnim kreditom. Prva vetrnica naj bi začela delovati prihodnje leto in ne bo poskusna, pač pa bodo na podlagi njenega delovanja prilagodili druge vetrnice, ki jih bodo postavili še do 34.

Okoljevarstveniki opozarjajo, da malezijski načrti izgradnje niza jezov na otoku Borneo ogrožajo enega ključnih narodnih parkov na svetu. Če bo država odobrila projekt za izgradnjo jezov na reki Tutoh, bo to prineslo poplavljanje precejšnega dela nacionalnega parka Mulu.

Če bi do tega prišlo, se bodo meje parka popolnoma spremenile, kar pa bi lahko pomenilo, da park ne bo več pod Unescovo zaščito, saj je eden glavnih pogojev Unesca za zaščito določenega teritorija, da se meje brez predhodne odobritve organizacije ne spreminjajo.

Tekst: Martina Gajšek

Tri največje ekološke grožnje, s katerimi se trenutno globalno vsi soočamo
Ali se dandanes v potrošniki družbi še splača obnoviti stari dedkov nasad hrušk in sliv? Ima kakšen pomen razvijati in spoštovati sicer nekoliko daljše in včasih tudi mukotrpne postopke skladiščenja zelenjave in sadja, če so te dobrine za relativno nizko vsoto denarja na voljo v trgovini? Ali lahko vplivamo na harmonizacijo zelenega planeta, če skrbno zbiramo in sortiramo embalažne odpadke in dopustimo organske odpadke v razkrajanje na domačem vrtu kot obnovljivo surovino za rože na balkonu ?

Lahko izboljšamo ekološko stanje našega planeta z menjavo varčnih žarnic, montiranjem modulov na strehe za izrabo in pretvorbo sončne energije v električno in z gradnjo čistilne naprave za razkroj lastnih fekalij? In zakaj ne bi obnovili še stare vodnjake in obiskali bližnji vodni izvir in se od njega, ki nam brezplačno ponuja živo vodo tudi odžejali? V materialnem blagostanju bi bili vsi zgoraj našteti ukrepi ekonomsko neupravičeni, a v času ekološke krize nujno potrebni.

Prodaja etanola - biogoriva, proizvedenega iz sladkornega trsa - je v Braziliji leta 2008 prvič presegla prodajo bencina, poroča nacionalna agencija za nafto. Prodaja etanola je oktobra v Braziliji dosegla 15,8 milijard litrov, kar je 44,9 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 2007. Prodaja bencina je leta 2008 v južnoameriški državi znašala 15,5 milijard litrov.

Etanol v Braziliji precej cenejši od bencina
Kot poroča časnik O Estado de Sao Paolo, se bo trend nadaljeval tudi vnaprej, saj so cene etanola zdaj nižje. Povprečna cena za liter etanola tako v Braziliji znaša 0,64 dolarja, medtem ko je treba za liter bencina odšteti 1,07 dolarja.

Polona Samec - Tu sem zaradi živali

Večina ljudi ji lahko zavida. Svoje življenjsko poslanstvo je našla že davno. Pravico do življenja ceni bolj kot vse drugo. Rešuje tiste, ki si sami ne morejo pomagati in jim drugi nočejo. Skrbi za zavržene, poškodovane in mučene živali. Rešuje, zdravi in hrani jih 24 ur na dan.

Ne strinja se z zakonom, ki dovoljuje usmrtitev popolnoma zdrave živali, če v tridesetih dneh ne dobi novega lastnika. Zato vzdržuje živali po prvem mesecu bivanja, ki ga je obvezana plačati občina, na lastne stroške. Nerazumno se ji zdi, da so v Sloveniji še vedno dovoljeni psi na verigah. V Zavetišču Horjul zato zavrnejo ljudi, ki si želijo psa za na verigo.

Največja solarna centrala Amareleja na Portugalskem deluje s polnim pogonom, količina elektrike, ki jo proizvede na leto, pa zadostuje porabi 30.000 gospodinjstev. Centrala je začela s polnim pogonom delovati 23. decembra. Letno bo proizvedla 93 milijonov kWh, istočasno pa bo okolje obvarovala pred več kot 89 tonami ogljikovega dioksida.

V gradnjo solarne centrale je bilo vloženih 260 milijonov evrov. Sestavlja jo 262.080 fotovoltažnih plošč, nameščenih na 2.520 modulov, ki so razporejeni na površini 250 hektarjev. Centrala je nameščena v portugalski regiji Alentejo, kjer stoji skoraj 80 odstotkov vseh portugalskih solarnih central.

Vir: rtvslo.si

Podzemni vodni bazen, ki se razteza pod petino avstralskega ozemlja, bi lahko postal rešitev za državo, ki jo poleg suše pestijo tudi podnebne spremembe. Veliki avstralski arteški bazen je eden največjih podzemnih zbiralnikov vode na svetu.

Razteza se na območju, velikem 1,7 milijona kvadratnih kilometrov, v njem pa naj bi bilo 65 milijonov gigalitrov vode, kar je okoli 820-krat več, kot pa znaša količina vseh površinskih voda v Avstraliji.