Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
Quietly I sit on the hill's slope.
The sky is so clear;
a breeze plays in the green valley.
Where I was at Spring's first sunbeam
once – alas, I was so happy!
When I was walking at her side,
So intimate and so close,
and deep in the dark rocky spring
was the beautiful sky, blue and bright;
and I saw her in the sky.
Look how colorful Spring already
looks out from bud and blossom!
Not every blossom is the same for me:
I like best to pick from the branch
from which she picked hers!
For all is as it was:
the flowers, the field;
the sun does not shine less brightly,
nor does the spring reflect any less charmingly
the blue image of the sky.
The only things that change are will and delusion:
Joys and quarrels alternate,
the happiness of love flies past,
and only the love remains –
The love and, alas, the sorrow.
Oh, if only I were a little bird,
there, on the meadow's slope,
then I would remain here on these branches,
and sing a sweet song about her
the whole summer long.
Ukrašću tvoju senku, obući je na sebe i
pokazivati svima. Bićeš moj način odevanja
svega nežnog i tajnog. Pa i onda, kad
dotraješ, iskrzanu, izbledelu, neću te sa sebe
skidati. Na meni ćeš se raspasti.
Jer ti si jedini način da pokrijem golotinju
ove detinje duše. I da se više ne stidim pred
biljem i pred pticama.
Na poderanim mestima zajedno ćemo plakati.
Zašivaću te vetrom. Posle ću, znam, pobrkati
moju kožu sa tvojom. Ne znam da li me
shvatas: to nije prožimanje.
To je umivanje tobom.
Ljubav je čišćenje nekim. Ljubav je nečiji
miris, sav izatkan po nama.
Tetoviranje maštom.
Evo, silazi sumrak, i svet postaje hladniji.
Ti si moj način toplog. Obući ću te na sebe
da se, ovako pokipeo, ne prehladim od
studeni svog straha i samoće.
TAKE all my loves, my love, yea, take them all:
What hast thou then more than thou hadst before?
No love, my love, that thou mayst true love call;
All mine was thine before thou hadst this more.
Then, if for my love thou my love receivest,
I cannot blame thee for my love thou usest;
But yet be blamed if thou this self deceivest
By wilful taste of what thyself refusest.
I do forgive thy robb'ry, gentle theif,
Although thou steal thee all my poverty;
And yet love knows it is a greater grief
To bear love's wrong than hate's known injury.
Lascivious grace, in whom all ill well shows,
Kill me with spites; yet we must not be foes.
V eni roki diha pipa,
z drugo pa, Brez palca
upira se naporu,
naslednjega koraka.
Vrana z žice posmehljivo
črne note kraka.
Dozorela leta, v sivo
klasje, preganjajo mu gnev.
Pobelile snežinke so
brez kape to glavo.
Brezzoba usta,
žvižgajoče v megleni veter
pihajo svoj spev,
kot stare viže
v opomin.
Pot težko škripa sneg, počasno,
zbran na pod, brez steze stopinj.
Ko je oko uzrlo belo Brezo,
ko je lepa Lipa vedno bliže,
ne daleč vstran,
ko Hrast stoji mogočno,
in tam,
nekje v daljavi
samcat sam,
ko sameva Bor brezčasno,
korak pogrezne se v spomin,
in..., vrne se nazaj spoznan,
zbran na pod,
Brez steze stopinj.
Mnogo je besed
ki v zraku obvisijo
iz obzirnosti.
Vir njih, je obet
da v misel se objame
jo brez užaljenosti
v uho, ujame.
Besed premnogo
je že v zraku obviselo,
že so v mislih onemele.
Jo misel tu zanika ubogo,
ko se je izraziti želelo.
Zato veter z odgovorom,
utrujen misel jadra.
"Je v ogledalu zlom?"
Vprašaj, se v srca jedra sidra.
Spomladi do rožne cvetice,
poleti do zrele pšenice,
jeseni do polne police,
pozimi do snežne kraljice,
v knjigi do zadnje vrstice,
v življenju do prave resnice,
v sebi do rdečice čez eno in drugo lice.
A če ne prideš ne prvič ne drugič
do krova in pravega kova
poskusi:
vnovič
in zopet
in znova.
-----------------
---
Čas navdiha
Ponovno sam
tukaj ždim,
tiho hrepenim
in prosim.
Ponovno mi povej...
ponovno, ponovno.
Ponovno v obraz!
In ponovno jaz,
slišal bom srce
ljubezni polno,
ko kljubuje uri, čas.
"Časa ni."
"Si le ti'
si le
živa ljubezen."
Po listu
veter veje,
se v času
smeje.
In spet tu
sem v jeseni
list izpet.
Pisani polet,
šepet željeni,
spet v vetru.
V novem jutru
prelisičim zimo.
A na pomlad,
ponovno rad,
mlad v zeleno
šepetat, o miru.
In spet tam,
bom v pomladni
list iz popka vsklil.
Iz ljubezni srkal,
vstal. Iz vetra, bi
zašepetal ljubezen vam.