Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
Hvala Nan, tole bi šlo mimo mene brez tvojega prispevka.
V noči s 5. na 6. novembra okoli 4h do 4h20m bo Luna s svojim južnim osenčenim delom "drsela" po najsvetlejši zvezdi v Biku - Aldebaranu. Gre za zelo redek dogodek in črta dogodka gre približno čez Slovenijo. Namreč, ko zvezda drsi po Luninem robu utripa zaradi hribov na Luni. Dogodek sem simuliral za Ljubljano s programom Stellarium, tako sem določil čas dogodka ... Za opazovanje je obvezen daljnogled, še bolje teleskop.
Anomalije so zares čudna reč, po drugi strani pa nam govorijo, da še vsega ne vemo. Tako znanstvenikom še nekaj časa ne bo dolgčas .
Lahko pa podam moje mnenje, ki je lahko tudi napačno:
1. Bele luknje
Po definiciji naj bi bile bele luknje nasprotje od črnih. Če torej črne luknje "žrejo materijo", bi naj bele luknje materujo ustvarjale ... Belih lukenj res niso našli, je pa kvantna fizika dokazala, da vakuum ni prazen prostor in iz katerega se lahko ustvarja materija. Obstaja tako imenovana "temna energija", ki je vzrok za pospešeno odmikanje galaksij, torej širjenje vesolja (ustvarjanje vakuuma ?) Mogoče imamo le predstavo o belih luknjah napačno ?
2. Življenje na Marsu
Domnevajo, da bi pred milijardo let lahko bile življenske razmere na Marsu enake, kot so danes na Zemlji. Mars ima pod površjem veliko vode. Morda se je življenje pod površjem lahko ohranilo ?
3. Kuiperjev pas
Dokazano je, da je za Cassinijevo vrzel v Saturnovih obročih kriva njegova luna Mimas. Prav tako za ostale obroče in vrzeli velja neka zakonitost, kjer je večja in kje manjša verjetnost za orbito manjših teles, ki jo s svojo gravitacijo določajo večji Saturnovi sateliti. Podobno verjetno deluje Osončje, kjer poznamo asteroidni pas med Marsom in Jupitrom, Kuiperjev pas takoj za Neptunom in
Oortov oblak, ki je še bolj oddaljen od Sonca ... Seveda ni za izključiti tudi planeta "X", ki ga še niso odkrili ...
4. Napačni podatki o lokaciji sond Pioneer 10 in 11
Sonde so iz 80-ih let prejšnjega stoletja. Šele z GPS navigacijo nam je postalo jasno, kako močno resnično vpliva Einsteinova teorija na minevanje časa na dve različni telesi, na kateri ne vpliva enaka gravitacija. Čas na sondi namreč ne teče enako hitro, kot na Zemlji. Tako tudi sonda ob določenem času (na Zemlji) ni na tistem mestu (v vesolju), kjer bi morala biti. To dokazuje tudi dejstvo, da je bila sonda, ko je letela mimo Saturna spet na "pravem mestu" ...
5. Veliki magnet, ki vleče k sebi del naše Galaksije
V vesolju ni nič nenavadnega, da ena Galaksija "žre" ali "požre" drugo galaksijo. Trki galaksij so pravzaprav (kozmično gledano) dokaj pogost pojav, saj so si galaksije sorazmerno blizu. Mi se nahajamo skoraj na robu enega izmed krakov naše galaksije Rimske ceste, zato na drugo stran Galaksije ne vidimo, kot tudi ne, kaj se dogaja izza nje.
Lahko pa anomalijo povzroča kar črna luknja, ki je v centru naše Galaksije. Pojavu pravimo "učinek gravitacijske leče", kar pomeni, da gibanje dela naše galaksije "z druge strani" vidimo popačeno in se nam spet zaradi Einsteinove teorije samo zdi, da se giblje hitreje ...
Tule je simulacija, če bi šli z gravitacijsko lečo pred oddaljenimi galaksijami:
Hja, za matematike je "pot proti neskončnosti" linearna, kar pomeni, da v vsakem koraku obstaja linearno natanko enako verjetnosti, kateri bo naslednji korak ... matematiki pač ne upoštevajo, da ko greš proti neskončno majhnem (kvantni svet), pride do pojava, kjer je za nekatere vrednosti več možnosti, kot za druge. Obstajajo celo vrednosti, do katerih nikoli ne prideš ... V fiziki obstaja tudi "končno majhno" - meja, ki jo matematiki ne upoštevajo. Tej meji pravijo fiziki po "teoriji strun" Plankova dolžina, ki pa je odvisna od gravitacijske konstante. Spreminjanje gravitacijske konstante ( ki morda predstavlja višjo dimenzijo ?) pa lahko vodi do "vzporednih vesolij"...
Sicer ni možno zanikati matematičnega izračuna iz videa, ampak mislim da se ne bi smeli omejiti s številom dimenzij. Morda "ravnina" v višji dimenziji ni ravna ? So pa to seveda vprašanja, na katere zaenkrat znanstveniki še nimajo odgovorov... Še težje pa si je to predstavljati ...
V ponedeljek zjutraj, 13. novembra je prišlo do tesnega srečanja dveh navidezno najsvetlejših planetov Venere in Jupitra. Planeta sta bila navidezno le za tretjino Polne lune narazen. Pri nas je bilo slabo vreme, takole pa je to izgledalo iz severo-zahodne Italije (bližina Torina)
5 KM VELIK ASTEROID MIMO ZEMLJE - BO VPLIVAL NA GEMINIDE ?
Asteroid 3200-Phaethon bo 17. decembra letel 10 milionov km mimo Zemlje. NASA ga uvršča med potencialno nevarne Zemlji, saj je prav on "oče" enega največjih meteorskih rojev - Geminidov. Najverjetneje je asteroid kar jedro razpadlega kometa - ostale kose pa vidimo vsako leto kot Geminide. Ta asteroid je leta 2007 že letel blizu Zemlje, vendar ni bilo občutnega povečanja števila utrinkov (okoli 120 na uro). Se pa število utrinkov vsako leto povečuje in jih je zdaj že čez 300 na uro ob maksimumu roja. Zdaj bo letel za pol bližje Zemlji. Ali ima 3200-Phaethon "sopotnike" ? - bomo videli. 300 meterski teleskop Arecibo v Porto riku snema njegov prihod.
Da Vas Sončeve Pozitivce malo pripravim, preden bo tole naslednji mesec izbruhnilo v medijih:
Gre za 5 km veliko skalo - asteroid, ki je verjetno ostanek pradavno razpadlega kometa, od katerega je ostalo le skalnato jedro. Ostanki tega kometa se vsako leto okoli 13. decembra utrinjajo kot meteorski roj Geminidov.
ASTEROID NE BO PADEL NA ZEMLJO !!!
... pač pa lahko vpliva na meteorski roj Geminidov ...
... ki lahko prerastejo iz "meteorskega dežja" v "meteorsko nevihto" ...
Nekaj osnov na temo meteorskih rojev:
Poleg poletnih Perzeidov so Geminidi najbolj znan meteorski roj v letu. Značilnost vseh meteorskih rojev je, da se ponovijo vsako leto vsak ob svojem času. Gre za povečano število utrinkov, ki jim je skupno to, da izhajajo iz iste točke na nebu. Tej točki pravimo radiant roja, roj dobi ime po ozvezdju, v katerem se nahaja radiant. Čas Perzeidov (iz ozvezdja Perzej) je tako okoli 11. avgusta, medtem ko Geminide (iz ozvezdja Dvojčkov) lahko opazujemo okoli 13. decembra. Običajno je za nastanek meteorskih rojev kriv nek komet, ki je nekoč prečkal Zemljino tirnico in za seboj pustil svoje ostanke. Ko Zemlja, potujoča po tirnici pride do tega mesta, se zgodi meteorski roj. V zgodovini je že kar nekaj kometov prečkalo Zemljino tirnico na različnih mestih, zato imamo skozi leto več različnih rojev. Vsak roj ima tako nekega »očeta«, ki je za seboj pustil sledi. Ko gre Zemlja torej skozi območje teh ostankov, nekateri izmed njih padejo proti Zemlji in zgorijo v atmosferi. Opazovalec s površja Zemlje tako vidi utrinek, ki je videti kot bi se utrnila zvezda.
Asteroid 3200-Phaethon - oče Geminidov:
Čeprav so Geminidi med najbolj poznanimi roji pa »oče« Geminidov zelo dolgo ni bil poznan. Tirnice po številu sicer pogostih in svetlih Geminidov se nikakor niso ujemale z nobenim od znanih kometov. Šele leta 1983, ko so Američani skušali spraviti pod kontrolo ostanke svojih in Ruskih ostankov raket ter satelitov v orbitah okoli Zemlje, so po naključju odkrili tudi asteroid, ki je leta 1985 dobil končno ime 3200-Phaethon. Ameriški astronom Fred Whipple je primerjal njegovo tirnico z tirnicami 19-ih Geminidov tisto leto in ugotovil, da se tirnice neverjetno dobro ujemajo. Asteroid 3200-Phaethon ima neobičajno ekscentrično tirnico, ki bolj spominja na tirnice kometov, zato so ga imenovali tudi »kamniti komet«. Asteroid 3200-Phaethon spada med Zemlji grozeče objekte, saj gre za 5 km veliko skalo, ki se občasno približa Zemlji. Od odkritja do danes je bil najbližje 10. decembra 2007, ko je letel mimo Zemlje 18 milijonov km stran, kar je za astronomske razmere sorazmerno malo. Še bližje bo asteroid letel naslednji mesec in sicer 17. decembra, ko bo od Zemlje oddaljen le 10 milijonov km. Na le 3 milijone km pa se bo približal 14. decembra 2093, kar bo še zanimivo ...
V dneh okoli letošnjega 17. decembra bo tako asteroid 3200-Phaethon viden tudi s pomočjo manjših teleskopov, morda celo le daljnogledov. 12.12. bo v bližini svetle zvezde Kapele v Vozniku, 14.12. se bo gibal skozi ozvezdje Perzej, od 15. do 17. 12. bo potoval skozi Andromedo in nato skozi Pegaza. Sij je težko napovedati, vsekakor bo najsvetlejši okoli 17.12, ko bo tudi visoko na nebu. Luna bo 18.12. v Mlaju, tako da ne bo motila opazovanj. Ob zadnjem srečanju leta 2007 je bil sij asteroida celo dvakrat svetlejši, kot so pričakovali. Vsekakor predlagam ogled letošnjih Geminidov v nočeh okoli 13. decembra, ko lahko zaradi hkratne prisotnosti njihovega »očeta« pričakujemo celo več utrinkov, kot običajno.
Mimolet asteroida 3200-Phaethon bosta med 12. in 17. decembrom spremljala dva največja radarja Goldstone in Arecibo, zato si lahko obetamo lepe 3D posnetke tega orjaškega vesoljskega popotnika, ki nas bo obiskal v letošnjem Božičnem decembru
NE ZAMUDITE
.
