Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
NASA namerava zgraditi in vtiriti nov vesoljski teleskop WFIRST (Wide-Field Infrared Survey Telescope). Zdajšnji Hubblov vesoljski teleskop naj bi bil v primerjavi z njim pravi malček ...
Bolid je večja skala, ki prileti v zgornjo plast zemljine atmosfere in se zaradi trenja z njo tako segreje, da eksplodira z močnim bliskom ...
NASA poroča, da so 6. februarja zaznali močno eksplozijo nad južnim Atlantikom. Dogodek je primerljiv z eksplozijo bolida iz leta 2013, ko je nad mestom Chelyabinsk v Rusiji eksplodiralo podobno vesojsko telo.
Kot kažejo nekateri izračuni bi lahko asteroid 2013 TX68, ki bo v soboto, 5 marca letel le 17 tisoč km nad površjem Zemlje, meril celo do 100 m v premeru. Zaenkrat še ni točnejših podatkov o tem, kje in kdaj bo letel mimo ...
Nad Pacifikom bo 9. marca viden edini sončni mrk letos. Takole bo popolni mrk videti po Pacifiku. Morda najdem tudi kakšen WEB-LIVE-link in ga objavim ...
Kot kažejo nekateri izračuni, se mimolet asteroida 2013 TX68 prestavlja na 8. marec. Izračun orbite oziroma poti mimoleta asteroida je namreč zelo nenatančna ... tule so zadnje novice:
Now known as 2013 TX68, the body was discovered by the Catalina Sky Survey on 6 October 2013. Initially thought to pass close by Earth again on 5 March 2016, additional observations of asteroid 2013 TX68 have been obtained, refining its orbital path and moving the date of the asteroid’s Earth flyby to 8 March.
Za vse tiste, ki ste zamudili direkten prenos popolnega sončnega mrka z otoka Woleai, Mikronezija. Tu je posnetek najlepšega dela mrka (5 min., 24 sek.):
sem omenila dokumentarec, ki govori o povezavi Sonca, kozmičnih žarkov in podnebja.
Link:
https://www.youtube.com/watch?v=ANMTPF1blpQ
Je zares zanimiv in odličen dokumentarec. Danski fizik Svensmark se ukvarja z novo teorijo o podnebju. Teorija je bila nekoliko že omenjena v BBC dokumentarcu. Odkril je povezavo med formiranjem oblakov, temperaturo na Zemlji, Soncem in galaksijo.
Pravi, da so oblaki tisti, ki vplivajo na podnebje oz. temperaturo na planetu in ne obratno. Več kot je oblakov, več sončne svetlobe odbijejo in hladnejše je podnebje. Oblaki nastajajo pod vplivom kozmičnih žarkov. Ko kozmični žarki priletijo v atmosfero, povzročijo nastanek ionov. Ioni vplivajo na nastanek aerosolov, ki so nujni za nastanek oblakov, saj se vsi oblaki tvorijo okoli aerosolov.
Na kratko, več kot je kozmičnih žarkov, več je oblakov, hladnejše je podnebje.
Kako je s tem povezano Sonce?
Primerjava magnetne aktivnosti Sonca in temperature na Zemlji pokaže odlično ujemanje. Ko je magnetna aktivnost večja, je temperatura na Zemlji višja in obratno.
Razlaga je sledeča. Kadar je Sončeva magnetna aktivnost večja, takrat odpihne stran več kozmičnih žarkov, ki prihajajo iz galaksije in ki bi sicer prileteli v našo atmosfero. Zaradi manj kozmičnih žarkov v atmosferi nastane manj oblakov in ko je manj oblakov, je temperatura na planetu višja.
Ko je Sonce manj aktivno, prileti več kozmičnih žarkov, nastane več oblakov, ki odbijejo več sončne svetlobe in imamo nižje temperature.
Neodvisno od danskega fizika je klimatske spremembe v povezavi s Soncem preučeval tudi izraelski astrofizik Nir Shaviv. Podnebne spremembe so ugotavljali iz usedlin Mrtvega morja. Velikost in razmerje med usedlinami nam pove, kako se je spreminjalo podnebje. Hkrati pa so s pomočjo analize C14 taistih usedlin preučili tudi, kaj se je dogajalo s Soncem, saj se C14 tvori pod vplivom Sonca.
Prišel je do enake ugotovitve - ko je bilo Sonce bolj aktivno, je bilo na zemlji topleje. Pred 300 leti, ko Sonce ni bilo aktivno, je bilo hladno. Pred 1000 leti, ko je bilo Sonce bolj aktivno in so bile temperature podobne kot danes, so Vikingi lahko narisali zemljevid Grenlandije, ker ni bila pod ledom.
Ob prebiranju literature je naletel na Svensmarkovo teorijo o povezanosti kozmičnih žarkov in količino oblakov v atmosferi. Ker je astrofizik, je seveda pomislil na to, da se spreminja ne le aktivnost Sonca ampak se spreminja tudi Mlečna cesta. Tudi te spremembe morajo potemtakem vplivati na podnebje na zemlji, sploh gledano v daljših časovnih obdobjih.
Ko Sončev sistem kroži okoli središča Mlečne ceste, na svojem potovanju prečka spiralne rokave naše galaksije. V spiralnih rokavih je veliko novih zvezd, ki živijo zelo kratko in nato eksplodirajo v supernovo. Te eksplozije so izvor kozmičnih žarkov, zato je v spiralnih rokavih več kozmičnih žarkov. Kozmični žarki vplivajo na nastanek oblakov in s tem na podnebje. Ko se se planet nahaja v enem od štirih glavnih rokavov, je temperatura za kakšnih 5, 10 stopinj Celzija nižja, kot pa je v prostoru med rokavi, ko je podnebje vroče. V vročem obdobju planeta so se npr. dinozavri lahko sončili na Antarktiki, saj na planetu praktično ni bilo ledu.
Mi se trenutno nahajamo v majhnem rokavu in je zato podnebje hladno.
V zadnji milijardi let so bila na zemlji obdobja, ko je bilo hladno in obdobja, ko je bilo vroče. Obdobja, ko je bilo hladno, se časovno ujemajo z astronomskimi podatki, ki pravijo, da se je planet takrat nahajal v rokavu galaksije.
Tretja potrditev o vplivu kozmičnih žarkov je iz Kanade. Profesor Jan Veizer preučuje spremembe podnebja in temperature oceanov s pomočjo fosilov školjk. Določena vrsta školjk ob rasti vgrajuje kisik v svojo lupino. Koliko kisika se vgradi v školjko je odvisno od količine kisika v vodi. Količina raztopljenega kisika v oceanu pa je odvisna od temperature vode, torej podnebja. Ko je pregledoval podatke fosilov, je opazil nihanja, ki so se lepo ujemala z našim poznavanjem podnebja v različnih obdobjih. Čeprav ni našel vzroka, pa je tudi opazil, da do nihanj temperature in posledično kisika v lupinah prihaja bolj ali manj periodično.
Ko sta kanadski profesor in izraelski astronom primerjala podatke, se je izkazalo, da se spremembe v količini kozmičnih žarkov, ki priletijo na zemljo, ujemajo s spremembami kisika v školjkah, torej s podnebjem, ki ga kažejo školjke. Raziskave kanadskega profesorja so pomembne, ker na njihovi osnovi lahko približno rekonstruiramo dejanske temperature podnebja za zadnjih 500 milijonov let. Pokazalo se je, da ko se planet nahaja v spiralnem rokavu, je temperatura 5 do 10 stopinj nižja. Te raziskave so tudi dodatna potrditev, da, gledano v geološkem časovnem razponu, so kozmični žarki glavni razlog za podnebne spremembe.
Tudi uradna znanost je vse bolj na strani prepričanja, da na globalno vreme vpliva Sonce v povezavi s kozmičnim sevanjem. Človek ima pri tem bolj malo vpliva.
Na teorije iz prejšnjega stoletja, da človek odločilno vpliva na globalno vreme je zagrabila predvsem politika, ki se jih še vedno trdno oklepa. Politika se v grobem deli na dva pola. Na eni strani so tisti, ki so za pridobivanje energije iz goriv, drugi "zeleni" pa so za jedrsko energijo. Energijo pač rabimo in zadaj je zaslužek. Politiki ni mar za znanstvene razlage, če jim le te ne koristijo ...
Res je, prav kozmično sevanje je glavni "krivec" za globalno vreme in zadnje meritve kažejo, da v zadnjem času hitro narašča, saj je v obratnem sorazmerju z aktivnostjo Sonca, ki pada celo hitreje od pričakovanj. Več o aktivnosti sonca v temi "Sončno vreme".
NE ZAMUDITE
