Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
....in bo mi kdo bo verjel, da sem ta pojav opazovala pred desetimi dnevi, ko sem se peljala čez Gorjance? sem isti dan pripovedovala svojim bližnjim kako sem se zmedla, ko sem videla sonce med oblaki, potem pa sem videla še eno sonce, ki je bilo večje..., danes pa sem to našla posneto nad Florido. Kaj je to?
Najprej, lahko poskušam razložiti le objavljeni posnetek, kaj pa si videla sama nad Gorjanci, boš morala oceniti sama.
Na ponetku kot prvo vidimo, je Sonce nizko nad obzorjem.Ta razlaga torej v tvojem primeru odpade, če si imela Sonce visoko nad Gorjanci ... Halo definitivno ni, ker Halo je mavrični in krožne oblike. Poleg tega je Halo ponavadi enako visoko nad obzorjem, kot originalno Sonce. Pilar tudi ni, ker je le ta obrnjen naravnost navpično ... V tem primeru je "drugo sonce" bolj ali manj okroglo ...
Lahko bi šlo za oster prehod med toplim in mrzlim zrakom. Ko je Sonce nizko, morajo žarki prepotovati mnogo daljšo pot do naših oči, kot takrat, ko je visoko. In če je vmes ta prehod ... žarki se lomijo drugače v gostem (mrzlem), kot redkem (toplem) zraku. Efekt j lahko enak, kot "počeno ogledalo" ... po mojem bi to lahko bilo to ... sklepam, sam tega še nisem videl, pa tudi ne vem, kako se temu pojavu reče ...
Na sliki je tipičen Halo. Centralno Sonce je enako visoko nad obzorjem, kot odsev Halo, ki najmočneje sveti 22,5 stopinj levo in desno od njega, potem pa je žarek razpotegnjen navzven. Halo je daleč od okrogle oblike, pač pa je krožen, razpotegnjen ter mavričen - gre za lom svetlobe v ledenih kristalih vode v atmosferi in poznamo 22,5 stopinski in 5 stopinski Halo - lahko je Sončev ali Lunin Halo in ni nujno, da je ravno nizko nad obzorjem ...
Na sliki je lepo viden tudi sončni pilar - navpični žarek nad centralnim Soncem ...
Nič od tega ni na tvojem posnetku, Violeta ... Na tvojem posnetku je "drugo Sonce" čisto drugačno ...
Japonska medplanetarna vesoljska sonda Hayabasa 2 bo jutri letela mimo Zemlje. Gre za vesoljsko sondo, ki so jo Japonci napotili proti asteroidu 162173 Ryugu, katerega namerava doseči julija 2018, se vtiriti v orbito, pristati, vzeti vzorce in jih prinesti na Zemljo. Gre za podvig, ki ga ni izvedla še nobena misija in že uspešna posamezna faza misije bo pomenila velik uspeh ...
INTERPLANETARY SPACECRAFT TO BUZZ EARTH ON DEC. 3RD: Japan's Hayabasa 2 spacecraft, on a six year mission to catch and sample an asteroid, will fly past Earth on Dec. 3rd. Earth's gravity will slingshot the spacecraft toward its target, 162173 Ryugu, which Hayabasa 2 is expected to reach in July 2018. This animation from JAXA (the Japanese space agency) previews the flyby:
Many readers have never heard of Hayabasa 2. It is an amazing mission. After the spacecraft reaches Ryugu in 2018, it will orbit the asteroid for a year and a half. During that time, Hayabasa 2 will deploy four landers and drop a copper impactor to blow a hole in the asteroid's side. Hayabasa 2 itself will touch down on the asteroid, briefly, at least once to collect samples excavated by the impactor. In Dec. 2019, the spacecraft will leave the asteroid and use its ion engines to return to Earth, carrying precious samples of Ryugu. Ambitious? Yes. But if Hayabasa 2 completes even a fraction if its mission, it will be a success.
NASA JE OBJAVILA SLIKE PLUTONA Z DO SEDAJ NAJVEČJO RESOLUCIJO
Sonda New Horizons, ki je julija letos letela mimo Plutona, še vedno pošilja podatke. Pravkar so objavili fotografije z do sdaj največjo resolucijo. Sonda bo slike pošiljala še vse do oktobra 2016, potem pa se bo posvetila svojemu novemu cilju, malemu zmrznjenemu objektu 2014 MU69, ki se nahaja daleč onkraj Plutonove orbite.
Geminidi so drugi najbolj poznani meteorski roj v letu ... Takoj za poletnimi Perzeidi. Opazujemo jih lahko v sredini decembra. Svoj maksimum aktivnosti dosežejo v noči 12. na 13. december. V eni uri se lahko utrne tudi do 100 utrinkov. Geminidi so posledica ostankov kometa 3200 Phaethon, ki naj bi bil bolj skalnat, kot ledeni komet. Zato so utrinki tudi svetlejši in večinoma bolj atraktivni od Perzeidov ... Čeprav pa verjetno letošnjih presenetljivih novemberskih Tauridov ne bodo presegli ...
Every year in mid-December, astronomers look up in the sky and witness a mystery. It announces itself with a flurry of shooting stars. For several nights in a row, dozens to hundreds of meteors per hour cut across the glistening constellations of winter, each one a little puzzle waiting to be solved.
"It's the Geminid meteor shower--set to peak on Dec. 13th and 14th," says Bill Cooke of NASA's Meteoroid Environment Office. "Although the Geminids come every year, we still don't fully understand them."
Most meteor showers are caused by icy comets, which spew jets of meteoroids when they are heated by sunlight. The Geminids are different. The parent is not a comet but a weird rocky object named 3200 Phaethon.
When 3200 Phaethon was discovered in 1983 by NASA's IRAS satellite, astronomers quickly realized that they had found the source of the Geminids. The orbit of 3200 Phaethon was such a close match to that of the Geminid debris stream, no other conclusion was possible. Yet here was a puzzler: Everything about 3200 Phaethon suggests it is an asteroid.
There is, however, another possibility: Perhaps 3200 Phaethon is a "rock comet."
A "rock comet" is a new kind of object being discussed by some astronomers. It is, essentially, an asteroid that comes very close to the sun--so close that solar heating scorches dusty debris right off its rocky surface. Rock comets could thus grow comet-like tails made of gravely debris that produce meteor showers on Earth.
Could this be the answer?
To test the idea, researchers turned to NASA's twin STEREO spacecraft, which are designed to study solar activity. In June 2009, STEREO watched 3200 Phaethon passing only 15 solar diameters from the sun's surface. What happened next surprised UCLA planetary scientists David Jewitt and Jing Li, who analyzed the data. "
3200 Phaethon unexpectedly brightened by a factor of two," they wrote. "The most likely explanation is that Phaethon ejected dust, perhaps in response to a break-down of surface rocks (through thermal fracture and decomposition cracking of hydrated minerals) in the intense heat of the Sun."
So, according to the STEREO observations, 3200 Phaethon does behave like a rock comet.
The “rock comet” hypothesis is compelling, but Jewett and Li point out a problem: The amount of dust 3200 Phaethon ejected during its sun-encounter added a paltry 0.01% to the mass of the Geminid debris stream, not enough to keep the debris stream stocked up with meteoroids for the annual display of shooting stars. 3200 Phaethon is not spewing enough dust to account for the Geminids.
Could the rock comet have been more active in the past....? "We just don't know," says Cooke.
Forecasters expect Geminid meteor rates to top 100 per hour when the shower peaks on the moonless nights of Dec. 13th and 14th, 2012. Cooke encourages sky watchers to go out, look up, and savor the mystery.
V času meteorskega roja Geminidov (slika je bila posneta na Češkem) je bilo zaznanih tudi večje število večjih "vesoljskih skal" ki v tem času letijo relativno blizu Zemlje. Blizu Zemlje pomeni, da gre za vsaj 10 meterski asteroid, ki leti bližje, kot je oddaljena Luna. Tako je 13. decembra mimo nas na razdalji 0,2 Lunine oddaljenosti letel 11m asteroid 2015 YJ, 15. decembra na razdalji 0,2 Lunine oddaljenosti 14m asteroid 2015 XY261 in danes mimo nas leti 13m asteroid 2015 YB na razdalji 0,2 Lunine oddaljenosti. Vsi trije so bili odkriti pred kratkim.
Na Božično noč pa bo mimo nas na 28,4 kratni razdalji od Lune letel kar 1,8 km velik asteroid, že 13 let poznani asteroid 2003 SD220.
V imenu asteroidov namreč lahko prepoznamo letnico njihovega odkritja.