Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
Ceres, največji kamen v asteroidnem pasu med Marsom in Jupitrom, zdaj prištevamo med male planete (minor planets). Je najmanjši predstavnik te skupine v našem Osončju. Do včeraj ga je poslikal le Hubblov vesoljski teleskop, zdaj pa se mu približuje vesoljska sonda Dawn, ki ga bo dosegla marca letos. Slednja je tudi že posnela planetek in na njem zaznala skrivnostno belo piko. Zaenkrat nihče ne zna razložiti te pike. Očitno bo ta misija še zanimiva ...
V noči iz 26. / 27. januar se bo Zemlji približal kot gora velik asteroid z oznako 2004 BL86. Asteroid, ki v premeru meri okoli 700 metrov se bo Zemlji približal na milion kilometrov, kar je za vesoljske razmere dokaj malo - manj kot trikratna razdalja med Zemljo in Luno. Asteroid naj bi bil omenjeno noč viden celo v manjših teleskopih, saj naj bi dosegel svetlost okoli 9. magnitude. Asteroid prihaja iz smeri Raka, pot pa ga bo vodila tik ob znani zvezdni kopici Jasli (M44).
Več podrobnosti boste lahko izvedeli iz tega videa:
Na sliki je čudovita zvezdna kopica Jasli (M44), ki se nahaja v osrčju ozvezdja Rak. Mimo nje je včeraj letel asteroid 2004 BL86, ki je na fotografiji pustil sled v obliki črte.
Komet Lovejoy je še vedno lepo viden in je zdaj že visoko na severnem nebu. Trenutno se nahaja nekje med Ovnom in Trikotnikom ter se pomika proti zvezdam Andromede. Če pa ga hočemo videti s prostimi očmi, moramo iti ven iz mesta. Tudi Luna zdaj že malo nagaja, ker je tam blizu ...
Tale slika je bila posneta pred tremi dnevi iz Španije.
ZANIMIVOSTI NOČNEGA NEBA - ODDAJA NA RADIU OGNJIŠČE
V petek, 6. februarja 2015, bo na valovih radia Ognjišče februarska oddaja Zanimivosti nočnega neba od 17h do 18h. V oddaji bo tokratni gost dr. Matjaž Ličer, ki je prevedel Einsteinovo originalno knjigo iz l. 1915 o posebni in splošni teoriji relativnosti in ji dodal spremno študijo ter Einsteinovo branje Galileija in Newtona, avtorice Francoise Balibar v prevodu Vojislava Likar. V oddaji bo govora o prostoru in času: o skrčitvi časa, kako se obnaša prostor, kako je z dimenzijami, kaj je prostor Minkowskega, kaj je z Newtonovo mehaniko, velja ne velja...Dotaknili se bomo tudi vprašanja: kako so (iz vidika znanosti), v medsebojnem odnosu matematika, fizika in filozofija ...
Sonda Dawn je vse bliže Ceresu, največjemu telesu v asteroidnem pasu. Na sliki, ki je bila posneta dva dni nazaj iz oddaljenosti 145 tisoč km je zdaj poleg skrivnostne bele pike razvidno, da je pokrit z kraterji, podobno kot Luna. Bela pika pa je še vedno uganka. V naslednjih dneh bo na voljo vse več bolj natančnih posnetkov površine tega telesa.
Komet 67P/Churyumov-Gerasimenko okoli katerega še vedno kroži ESA-ina sonda Rosetta, dobiva rep. Tako od blizu do sedaj kometa, ki dobiva rep, človeštvo še ni opazovalo. Sonda Rosetta se bo zdaj vtirila v orbito, ki jo bo naslednji vikend ponesla le 6 km nad površino že aktivnega kometa ...
The new comet photos from the Rosetta spacecraft, a European Space Agency probe, show Comet 67P/ Churyumov-Gerasimenko in an incredible new light. The comet is beginning to spout more jets as it makes its way toward the sun for its closest approach in August. Rosetta was about 17 miles (28 kilometers) from the center of Comet 67P/C-G when it took the amazing photos, and now, the spacecraft is about to embarking on a different kind of orbit that will bring it even closer to the comet's surface.
"On 4 February, Rosetta moved into a new operating phase characterised by a series of flybys past 67P/C-G at a range of distances, the first of which will be the very close encounter planned for next weekend, when Rosetta will pass just 6 km from the surface of the comet on 14 February," ESA officials said in a blog post.
Poglejte zvečer proti zahodu. Tam je ena zelo svetla - svetla - Venera. Poleg nje pa je manj svetel Mars. Zemlji sosedna planeta sta zdaj le navidezno skupaj - vidna zgodaj zvečer na zahodu.