Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
Kitajski lunarni rover Jade Rabbit, ki je 14. decembra lani uspešno pristal na Luni ter začel s svojo raziskovalno misijo, je zabredel v težave. Zdaj, ko je na mestu, kjer se nahaja, nastopila 14-dnevna lunina noč, se mu je nekaj zataknilo in ni brezhibno preklopil na "nočno delovanje". Pred njim je 14- dnevna lunina noč s temperaturami okoli minus 180 stopinj celzija in vprašanje je, če ne bo "zmrznil". A tudi, če to pomeni konec misije, so Kitajci lahko zadovoljni, saj že dosedanji rezultat uvršča misijo kot uspešno.
Orjaška skupina peg AR 1944 se spet vrača na "prednjo stran" Sonca. Na sliki je primerjava velikosti z Zemljo. V navadi je, ko neka skupina peg ponovno pride na "sprednjo stran", dobi novo oznako, čeprav gre dejansko za isto skupino peg "iz prejšnjega kroga". Nova oznaka je tako: AR 1967.
Še ena supernova, tokrat v 50 milijonov svetlobnih let oddaljeni galaksiji M99 v Berenikinih kodrih (pod Velikim vozom, približno med Levom in Devico):
KAJ POMENI "M" V OZNAKAH GALAKSIJ, MEGLIC IN KOPIC
Verjetno ste že opazili, da ima večina galaksij in meglic, ki jih omenjam, v oznaki neki "M" in številko. Ta "M" pomeni "Messierov objekt" in izhaja iz imena francoskega astronoma Charlesa Messiera (1730 - 1817), ki se je za astronomijo začel zanimati ob spektakularnem pojavu velikega - 6 repega kometa iz leta 1744, dodatno pa ga je prevzel pojav kolobarjastega sončnega mrka, ki se je iz francoskih krajev, kjer je bil doma, videl leta 1748. Postal je velik "lovec na komete" in je v svojem življenju odkril kar 13 kometov.
Upodobitev 6-repega kometa iz leta 1744
Prav iskanje kometov pa ga je pripeljalo do tega, da je izdelal prvi popis kopic, meglic in galaksij, saj prav ti objekti zelo spominjajo na komete in če niso popisani, lahko zavedejo iskalca. Tako je nastal seznam 103-eh "motečih objektov", ki so bili tako prvič katalogizirani. Messier je nato postal bolj znan po tem seznamu, kot pa po kometih, ki jih je odkril. Seznam so po Messieru dopolnili še drugi astronomi, tako da danes poznamo 110 "Messierovih objektov", ki torej nosijo oznake M1 - M110. Seveda je objektov na nebu mnogo več, kot jih je v Messierovem katalogu in danes je za označevanje takih objektov v uporabi "New general catalog" (NGC). No, kljub temu se za stare znance iz Messierovega kataloga še vedno med astronomi bolj uporablja stara oznaka. Vsako leto astronomi celo organizirajo razne Messierove maratone, kjer tekmujejo med seboj, kdo bo v čim krajšem času s pomočjo teleskopa našel čim več Messierovih objektov. Takšni maratoni so občasno organizirani tudi pri nas.
VELIKA MOŽNOST IZBRUHA CME, USMERJENEGA PROTI ZEMLJI
NOAA za danes napoveduje kar 80% možnosti za izbruh CME iz skupine peg AR 1967 v M-klasi in kar 50% možnosti za izbruh CME v najvišji, X-klasi. Ogromna skupina peg AR 1967 je prav zdaj obrnjena proti Zemlji in tako predstavlja dodatno grožnjo že tako zelo prizadetemu elektro-energetskemu omrežju.
Trenutna slika Sonca z ogromno skupino peg AR 1967, obrnjeno proti nam
V petek, 07. februarja bo od 17h do 18h na radiu Ognjišče spet na sporedu astronomska pogovorna oddaja "Zanimivosti nočnega neba". Tokratni gost oddaje bo amaterski astronom Robert Terčelj, ki je "strastni lovec na sončne mrke". Opazoval jih je že 6 in še načrtuje ...
Par orjaških skupin peg na Soncu AR1967 in AR 1968 se zaenkrat od nas poslavljata in se selita na ono stran Sonca. Za naslednja dva tedna ali za vedno ? To bomo še videli ...
Po 14-dnevni noči na Luni je na Kitajskega robota, ki raziskuje Lunino površino, včeraj spet posijalo Sonce. Kitajci so zaradi mehanske okvare roverja sprva že obupali nad mislijo, da bodo ponovno vzpostavili povezavo, saj je za robotom 14-dnevna noč s temperaturami do minus 180 stopinj. No, kljub temu poročajo, da so vzpostavili zvezo, vendar da je mehanska okvara še vedno prisotna. Sicer so Kitajci v zvezi z roverjem Yutu dokaj skopi z informacijami.
V Vitanju poteka razstava eksponatov, ki jih je posodil ruski kozmonavtski muzej na temo "vsakdanjik v vesolju" in razkriva vsakdanje aktivnosti kozmonavtov na mednarodni vesoljski postaji (MVP).
Izsledki znanstvenikov vse bolj kažejo na to, da za globalno segrevanje sploh ni toliko kriv ogljikov dioksid, pač pa Sonce. Sonce namreč v času svoje povečane aktivnosti vpliva na povečanje količine oblakov na Zemlji. Posledica je ohlajanje Zemlje - i obratno. V zadnjih nekaj letih smo priča mnogo manjši aktivnosti Sonca, kot je bilo pričakovati - posledica - manj oblakov - večje segrevanje. Znanstveniki so analizirali obe količini za več tisoč let nazaj - in zanimivo, krivulji se neverjetno točno ujemata.
Sicer se ne branim čistega zraka, a vse kaže, da ogljikov dioksid, ki smo ga v času tehnološke revolucije spustili v zrak izgleda prav nič ne vpliva na globalno segrevanje Zemlje. Vse bolj očitno je, da mit, ki se je močno zakoreninil med okoljevarstveniki in ljudmi - ne drži ...
Zemlja zadnja dva dni doživlja pravi magnetni vihar. Na Soncu je namreč nekaj dni nazaj prišlo do več manjših izbruhov CME v M-klasi, ki v kombinaciji in usmerjeni proti Zemlji zdaj v njeni atmosferi ustvarjajo prave megnetne viharje. Poročajo, da je polarni sij viden tudi iz krajev srednjih zemljepisnih širin.
Na kar 280 tisoč km široki površini Sonca, ki je prav zdaj obrnjena proti Zemlji sta se združili dve skupini peg AR 1981 in AR 1982 ter predstavljata nakopičeno moč za potencialni izbruh CME proti Zemlji. Na sliki je današnje Sonce.