Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
Nan, tole malo meji že na filozofsko vprašanje ... ampak recimo da smo "simple minded" ... recimo, da svetloba potuje s svetlobno hitrostjo, potem se je to moralo zgodit pred 3,6 miljarde let, to je ravno tam nekje, ko naj bi se v Zemljo zaletel drug planet, kar je potem botrovalo nastanku Lune ...
Ampak spet "simple minded", mi vsak dan gledamo Sonce in pravimo "zdaj je takšno in takšno", čeprav je takšno bilo dejansko pred osmimi minutami - Od Sonca namreč tudi svetloba potuje in rabi osem minut do nas. Tako tudi "simple minded" rečemo, da je bila eksplozija 27. aprila letos - pač takrat smo jo zaznali ...
Je pa zanimivo razmišljat naprej ... na Soncu na primer izbruhne CME. Povečan UV mi vidimo čez osem minut in rečemo "zdaj je izbruhnil" ... čeprav je izbruhnil pred osmimi minutami. Ampak mi takrat, ko je izbruhnil nismo vedeli, da je izbruhnil ... kaj pomeni torej pojem "zdaj" ?
- Ko pride informacija do nas ali
- Ko ni nobene informacije in govorimo o pojmu "zdaj", kot o nekem trenutku iz preteklosti - samo potem smo izgubili pojem sedanjosti
V prvem primeru je pojem "zdaj" tak, kot smo ga vajeni, torej trenutek, ko sprejmemo informacijo.
V drugem primeru pa je pojem "zdaj" vedno v preteklosti - nekaj tukaj ne štima - v tem primeru "pravi zdaj" velja zgolj za "vesolje brez volumna", torej vesolje, ki ni nič večje od točke - kajti čim ima vesolje le majceno dimenzijo, za to vesolje ne velja enoten "zdaj" ... ki pa je edina prava resničnost ... torej postane resničnost relativna
Malo sem zakompliciral, a mislim, da sem nakazal, v čem je problem ... pač o naši definiciji pojma "zdaj". Vse je torej odvisno od nas - oziroma od opazovalca ...
Na samem robu Sonca se je pojavilo zelo aktivno območje, ki je danes kar dvakrat izbruhnilo CME v klasi "X". Prvi izbruh jakosti X1,7 je bil zjutraj ob 04h17m, drugi jakosti X2,8 pa ob 18h09m po našem času. Animacija prikazuje prvi izbruh:
Noben od današnjih CME-jev ni usmerjen proti Zemlji, bosta pa najverjetneje 15/16 maja dosegla NASA-in Epoxi in Spitzer teleskop ter pred tem morda Merkur. Aktivno območje na Soncu, ki se počasi obrača proti nam, se še zdaleč ni umirilo in lahko pričakujemo nadaljevanje močnih izbruhov.
Vse več ljubiteljev astronomije se ozira proti zahodu v majsko večerno nebo. Luna, Venera in Jupiter pripravljajo predstavo v maju. Venera in Jupiter bosta 28. maja navidezno le stopinjo narazen. Naslednja konjunkcija najsvetlejših planetov, Venere in Jupitra se bo namreč zgodila šele 18. avgusta 2014. Toda to še ni vse. Tu bo še Merkur, ki bo najbližje Veneri 25. maja in Jupitru 26. maja.
Takšna je bila danes razporeditev na zahodnem večernem nebu. Venera (čisto spodaj) in Jupiter sta še 15 stopinj narazen in si bosta v naslednjih dneh navidezno vse bližje:
Naslednja slika prikazuje letošnjo konjunkcijo Venere in Jupitra na dan 28. maja, pri kateri se jima bo pridružil tudi Merkur. Merkur je dokaj redko moč videti na nebu, saj je Soncu najbližji in se le redko navidezno toliko oddalji od njega, da ga je včasih moč videti v večerni ali jutranji zarji. Tako da je to tudi odlična priložnost za tiste, ki še niste opazovali Merkurja:
Aktivno območje na skrajnem vzhodnem robu Sonca, ki je včeraj kar dvakrat izbruhnilo CME v klasi X, je danes izbruhnilo ponovno - tokrat še močneje. Omenjena skupina peg je med tem že dobila oznako AR 1748. Tokratni izbruh ob 03h17m je dosegel klaso X3,2. Gre za najmočnejše izbruhe letos in kot kaže se bodo še nadaljevali. Skupina peg AR 1748 se vrti skupaj s Soncem in se tako obrača proti nam.
Naj ponovim, da so izbruhi na Soncu (CME - coronal mass ejection) najverjetnejša grožnja človeštvu. Direkten vpliv na človeka sicer naj ne bi imeli, predstavlja pa veliko nevarnost za izpad satelitskih komunikacij, energetskih sistemov itd, na katere smo tako zelo vezani in brez njih ne znamo živeti. Energetski mrk bi nas namreč lahko, vsaj tako pravijo črne napovedi, postavil nazaj "v srednji vek".
ŠTIRJE CME-ji v KLASI X Z OBMOČJA AR-1748 NA SONCU
Najmočnejše štiri letošnje eksplozije na soncu so se zgodile v razdobju 48-ih ur med 13. in 15. majem in vse so izbruhnile iz ne prav velikega aktivnega območja na Soncu AR-1748.
Danes, dve minuti pred enajsto uro zjutraj po našem času je iz tega območja izbruhnil še CME v M3 klasi. Območje je vedno bolj obrnjeno proti Zemlji, kar pomeni, da lahko pričakujemo geomagnetni vpliv čez približno 2 do 3 dni. Danes pa pričakujemo geomagnetni vpliv četrtega CME v X-klasi, ki je izbruhnil 15. maja.
Približno 1,8 km velik asteroid z oznako 1998 QE2 se bo približal Zemlji 31. maja. Da bi prišlo do trka ni nobene nevarnosti, saj bo od nas oddaljen 5 milijonov kilometrov. Kljub temu je za vesoljske razmere to dokaj blizu in s pomočjo NASA-inega radarja bomo lahko opazili celo njegovo obliko. Asteroid pa bo moč videti tudi skozi srednje velike teleskope, saj napovedujejo, da bo dosegel svetlost 11-te magnitude.
Za ilustracijo:
magnituda je enota, s katero merimo svetlost nebesnih teles. Večja, kot je magnituda, manj je zvezda (asteroid) svetla - svetel. Za primer: najsvetlejše zvezde na nebu so magnitude 0 in 1. Najšibkejše zvezde, ki jih še vidimo s prostimi očmi so 6-te magnitude. Višje magnitude vidimo le še z daljnogledi in teleskopi. S srednje velikim teleskopom, na primer tistim za cca 200€ vidimo zvezde nekje do 14-te magnitude.
CME, ki je 22. maja izbruhnil v klasi M5 je danes ponoči dosegel zemljo. Gre za najmočnejši letošnji izbruh s sonca, ki je bil usmerjen proti zemlji. Efekt je viden na zgornjih dveh slikah (Kp-indeks in aurora), ki kažeta trenutno stanje ...
TROJNA KONJUNKCIJA PLANETOV NA ZAHODNEM VEČERNEM NEBU
Danes zvečer po sončnem zahodu poglejte proti večerni zarji, kjer najdete tri planete. Jupiter Venera in Merkur, kot si sledijo na sliki od leve proti desni, tvorijo trojno konjunkcijo.
Komet C/2011 L4 Panstarrs, ki nas je obiskal v marcu ponovno preseneča. Ker je od nas že zelo oddaljen, ga sicer s prostimi očmi več ne moremo videti, v teleskopih in na posnetkih pa je videti izrazit anti-rep. Kometi imajo običajno rep obrnjen stran od Sonca, komet Panstarrs pa ima trenutno zelo izrazit anti-rep, ki je obrnjen proti Soncu. Prav v tem tednu bo Zemlja prečkala kometovo tirnico in se tako anti-repu celo približala. Že sedaj na nebu rep meri kar 7 ločnih stopinj. Komet se nahaja v bližini zvezde Severnice, a ga je, kot rečeno, možno videti le s pomočjo teleskopov. Morda pa nas lahko v naslednjih dneh preseneti kakšen meteorski dež ...
Slika je bila posneta pred dvemi dnevi v Provansi na jugu Francije.
Zadnje informacije, ki prihajajo iz NASA-e, pravijo, da ima asteroid 1998 QE2, ki bo danes letel mimo Zemlje, spremljevalca - lastno "luno", morda celo dve. Spodnja slika predstavlja niz posnetkov asteroida, ki so nastali v razmaku približno dveh ur, ko je bil asteroid še okoli 6 milijonov km daleč. Danes se bo ob 23h po našem času Zemlji približal na 5,8 milijona km. Asteroid naj bi v premeru meril okoli 2,7 km, njegova luna pa naj bi bila velika 600m. Asteroid so sicer odkrili že leta 1998, a ni nevaren Zemlji, saj se ji v naslednjih 200 letih ne bo bolj približal.
NE ZAMUDITE
