Očitno fantje šele ponoči pridete do računalnika, tako da odgovarjam zdaj zjutraj. Mi je moj predhodni sogovornik Športnik skoraj snel besede iz ust. Pa naj vseeno odgovorim MC-ju.

Nič hudega, če te v mojih navajanjih tako hudo bolijo tisti navedeni odstotki - če boš pozorneje prebral g. Lada, boš vedel, da smo o tem že debatirali in da tu povzemam njegove besede. Zakaj mu tako verjamem? Ker moram tudi tebi verjeti v vseh tvojih statističnih navedkih, kako dobro nam gre v Sloveniji. Statistika res vse prenese, oz. kot je rekel en gospod: "Ti, revež, ješ zelje, jaz pa meso. V povprečju oba dobro jeva - segedin." Seveda se s tem "gospodom" ne strinjam, da je meso dobro ali celo boljše za jesti (sama imam raje zelje), ampak, govrim ti o statistiki, ki marsikdaj laže (razen tista o izobraženosti, pismenosti verjetno res ne). Če boš svoje visoke statistične podatke glede uspešnosti Slovenije in kako dobro da nam gre, pokazal Murinim delavkam, gradbincem, kmetom, upokojencem, samohranilkam ..., bodo najprej pomislili, da nisi od tu, takoj zatem pa, da si verjetno varno zaposlen v dobro plačani državni službi, varno odet v plačico in skrit med računalniki, izza monitorjev pa nimaš vpogleda v realnost.

Dokler govoriš le kot golo FIZIČNO in MATERIALNO bitje, te pač razumem. Tudi tvojo potrebo po številkah, meritvah, saj je z njimi omejen ves znanstveni svet. S tvojimi besedami ne žališ mene, ampak sebe in svoje dostojanstvo. Premoreš obilno znanje iz knjig in drugih virov, znaš ga uporabiti in kombinirati med sabo, bister si, tudi inteligenten zelo .... potem pa skoraj konec. Kakšne sposobnosti empatije (vživljanja v druge), čustvene inteligence, ni zaznati. Morda jo le skrbno skrivaš za masko provokativnosati, cinizma in užitka po žaljenju drugih. Tudi takšni so in morajo živeti. Vsak naj ima pravico biti takšen, kot je. Kot se ima pravico spremeniti, če se za to odloči.

Naj te potolažim, da je moj IQ zelo visok (navzgor), visoko nadpovprečen, a še vedno v tistih zdravih mejah, ki ločijo normalneže od genijev + norcev, kamor bi nas rad strpal. To me je vedno reševalo v šoli, da se ni bilo treba pretirano "piflat" in da sem kdaj videla stvari drugače kot drugi. Glede tega nimam nobenih občutkov manjvrednosti, ki bi nam jih rad vsilil, ker nas zanima tudi duhovna plat bivanja.

Nisi dolžan sprejemati v svojem življenju ničesar, kar ni materialno otipljivo in dokazljivo, me pa presenečaš, ker tako vztrajno sodeluješ na forumu, saj se mi kdaj zdi, da nesrečno cepetaš in vztrajaš kot majhen otrok, da Boga ni in ni, ker ga ne moreš prijeti in vtakniti v žep (o tem sva na začetku foruma že debatirala - tudi svoje ljubezni v čustvenem smislu nimaš kam prijeti, pa veš - upam, da si to že kdaj občutil - da obstaja).
Še vetra ne ujameš, pa po učinkih vidiš, kako prisoten in močan je. Tudi Boga ne ujameš, po njegovih delih pa veš, da obstaja. Seveda te tu ne prepričujem, da zdaj pa moraš verjetni v Boga. Kje pa - do tega se dokoplje vsak sam, če se. Eni skozi trpljenje, eni skozi ljubezen in radost, drugi skozi tišino, razočaranja, nova upanja ... Vsak po svoje. Toliko kot je ljudi, toliko je različnih izkušenj.

MC, nikomur, prav nikomur ne bi privoščila, da bi mu izvozili kozmograme g. Pogačnika, dokler ustvarja take, ki povzročajo nelagodje v ljudeh. Mu pa privoščim, da se umetniško še naprej razvija (saj za zrelega umetnika še ni toliko v letih, da ne bi mogel napredovati) in razišče skrite potenciale v sebi v čisti umetniški smeri.

Imam eno znanko, o kateri mož ni upal tako grdo (javno, kaj šele njej) govorit, da je tako debela, da se kavč do tal pogrezne itd. po Serpentinškovo. Čeprav bi ji lahko ...Je mož rad tako kot Serpentinšek zahajal med "angele" v gostilno - tako angele pred kot med tiste za šankom. Do svoje prerane smrti zaradi razpada jater ni pogruntal, da so vsi tisti angeli v gostilnah "nameščeni" tam samo zato, da od njega scuzajo čim več keša ... Užaloščena vdova pa se je po letu dni žalovanja tako razcvetela, da je ni za prepoznat. Kakšno pogrezanje kavča in žajfnice. Eno samo veselje in življenje je nastalo iz nje. Tako, da - Serpentinšek - pomisli malo, kako in s čim boš razveselil svojo bodočo vdovo ...

Res je. Iskati srečo samo v materialnih stvareh in užitkih ter cinično gledati na verovanja drugih je jalovo početje. Kajti človek brez vsakršne vere (ne samo v boga, tudi v druge, v sebe, v ljubezen ali v prijateljstvo) je kot prazna vreča, ki jo lahko vsak hip odpihne. Znanost in statistika sta sicer potrebni, a človek je popoln šele takrat, ko razvije tudi svojo duhovno plat. Saj številke, ki jih g. Lado omenja niso najbolj pomemben del njegovega učenja. Pomembnejše je zavedanje, da samo z ljubeznijo, vero in zaupanjem lahko pomagamo sebi in drugim na tem svetu, da je treba vesolje in najvišjo inteligenco spoštovati, in da je treba PROSITI za tisto, kar si želimo. Čudeži se nam lahko zgodijo, a samo če v njih verjamemo!

Marija, pozdravljena.

Preden sem navedel objektivne statistične podatke o (blago)stanju v Sloveniji, sem se povsem zavedal, da bom deležen vehementnih ugovorov podkrepljenih z »argumentom« socialne demagogije. Ni bilo prvič. V tem smislu so bile Murine delavke že večkrat eksploatirane – najprej kot poceni delovna sila, nato kot najbolj klišejska retorična bravura socialne demagogije, sedaj pa še kot element cenene ezoterične filantropije. Dejstvo je, da v vsaki, tudi v najbolj socialno občutljivi državi, obstajajo »Murine delavke« in obstajajo takšni in drugačni tajkuni in obstaja množica tisti, ki so nekje vmes. Nikoli ni bilo drugače in tisti, ki vsaj malo poznajo zgodovino, vedo, da je bilo običajno še veliko slabše in to predvsem v časih, ki niso veljali za tako zelo "zmaterializirane". In zato seveda niso bili krivi kaki kamni, v katere je nekdo izklesal izmišljene like in jih potem zapičil v zemljo.

Vaša primerjava z zeljem in mesom je po svoje prav zanimiva. Najprej kaže na to, da slabo razumete statistične podatke, ki sem jih navedel. Ti ne računajo povprečja. Govorijo kvečjemu o deležih in o razmerjih. Na primer – podatki o stopnji revščine NE ZANIKAJO revščine, govorijo le o deležu ljudi, ki živijo v revščini. In primerjalno govorijo o tem, da je v Sloveniji manj revščine, kot v veliki večini drugih držav. To je vse. (V absolutnem smislu je podatek, da več kot 12 % Slovencev živi v revščini grozljiv. Toda mar ni še veliko bolj grozljiv podatek, da v večini afriških držav živi v revčini veliko več kot polovica prebivalstva. In to brez Pogačnikovih kamnov.)

Seveda govorimo o revščini, kot jo določajo neka objektivna merila in ne o revščini kot občutju subjektivne presoje. V Sloveniji obstaja množica ljudi, ki si privoščijo vse, kar si želijo in potrebujejo, živijo pa v starih enosobnih ali dvosobnih stanovanjih, in obstaja množica ljudi (tudi takih na podeželju), ki živijo v velikanskih hišah, a se svojimi prihodki komaj preživljajo. In oboji delajo od jutra do večera. Kdo je tukaj revež? Kdo se počuti reveža?

Ja, socialna demagogija je krasna stvar. Vedno pride prav in vedno učinkuje. Seveda jo je mogoče uporabiti tudi drugače, recimo takole: Medtem ko morajo Murine delavke sebe in svojo družino preživeti s 400 evri plače, nekateri samooklicani zdravitelji in priprošnjiki isti denar zaslužijo na dveh seansah ali na enourni delavnici, ponavadi samo s tem, da malo mahajo z rokami in izgovarjajo pravljične besede, medtem ko za svoje storitve ne plačajo niti centa davka. In to tistega davka, ki je omogočal, da je država skoraj dvajset let držala Muro pri življenju, potem pa poskrbela za sicer pičle odpravnine in za nadomestila za brezposelne. Ali pa recimo tole – Murina delavka mora dati na stran skoraj eno četrtino svoje plače, da si lahko kupi ezoterično knjigo, v kateri si lahko prebere, da ni samo fizično telo ter da je njeno trpljenje posledica višjega kozmičnega načrta in inteligence. In potem se lahko za nekaj sladkih uric preseli v peto dimenzijo, kjer 400 evrov ne pomeni čisto nič.


Govoriš o moji potrebi po številkah, meritvah, saj da je z njimi omejen ves znanstveni svet, s tem pa naj bi žalil predvsem sebe in svoje dostojanstvo. Kdo pravzaprav že ves čas govori o številkah (in procentih) in o meritvah? Mar ni to prav vaš guru, ki je množico zelo konkretnih številk, v katere vi slepo verjamete kot bi šlo za dogmo o brezmadežnem spočetju, objavil prav na tem forumu. Pogačnik, kolikor mi je znano, ne operira niti s kakimi procenti, niti ne navaja kakih natančnih števil, s katerimi bi razlagal naravne pojave. Moj očitek številom in meritvam je samo v tem, da ko se ne kdo spusti v razpravo, v kateri uporablja empirične in števne podatke ter jih predstavlja s pomočjo tehnicističnega ali znanstvenega jezika, mora pač računati s tem, da bo diskurz in nadaljnja argumentacija potekala tudi na takšen nič. In mora biti pripravljen, da bo odgovarjal na pomisleke, ki izhajajo iz takšnega vrednotenja. Ne more nekdo preprosto reči – jaz vem, da 8 % nečesa vpliva na nas, in potem kot referenco navesti svoje sanje ali svoj pogovor z imaginarnim prijateljem v Nebesih. Na ta način si ljudje lahko izmislijo karkoli in utemeljijo karkoli.

Še nekaj besedic o empatiji. Mimogrede, iz vašega pisanja nisem občutil niti najmanjše empatije do Pogačnika. Seveda ste mu, pokroviteljsko in s skoraj neprikritim pomilovanjem ponudili časten umik, kar sam smatram za posebno obliko samopoveličevanja, toda v resnici se niste nikoli vživeli v njegovo kožo – in mar ni prav to bistvo empatije. Če pa ste se vživeli v njegovo kožo, potem ste se na način, kot si jo vi domišljate. V Pogačnikovo kožo bi se v resnici vživela samo, če bi se zavedla, da je on enako neomajno prepričan v svoj prav, kot ste vi sami – ali mogoče povedano še drugače – izenačiti bi morala težo njegove subjektivne presoje z vašo. Seveda je Pogačnik v svojem odgovoru uporabil povsem iste elemente diskurza, ki bi jih mogli zreducirati na skupne imenovalce: »Vi ne razumete, kako mi morete očitati, če bi vedeli, bi...,moji nameni so samo dobri…« Duhovneži radi govorijo o egu, (osebno nimam nič proti tej »pošasti«), in pravzaprav me kar veseli, ko vidim, da ego obvladuje tudi tiste, ki najbolj pridigajo proti njemu. Če je osnova ega »trdno in neomajno prepričanje v svoj prav ali v svojo resnico«, potem ne vidim razlogov, zakaj se ego ne bi napajal tudi s pomočjo povsem iskrene in globoko doživete spiritualne izkušnje. Če nekoliko karikiram - ko enkrat srečaš Jezusa, ne bo noben hudič več prepričal tvojega ega, da Jezusa ni.

Ja, empatija…tudi empatija je stvar selektivnega okusa. Predvsem pa je empatija občutje, ki se poraja v nekem živem odnosu, v konkretnih življenjski situacijah, ki nas doletijo v vsakdanu – seveda pa smo lahko empatični tudi na zalogo, tako da na veliko razpravljamo o tem, kako se nam smilijo delavke v Muri ali nedolžni otročički, ki v Afriki umirajo za lakoto. Občutki empatije so sicer zelo kompleksni občutki, sestavljeni primarno iz nelagodja, ki nas sili v to, da naredimo potem nekaj, zaradi česar se počutimo bolje. Nekateri se počutijo bolje že s tem, da v svoje moraliziranje vpletejo Murine delavke.

Praviš, da bi vam rad vsilil občutek manjvrednosti, ker vas zanima tudi duhovna plat bivanja. Mogoče pa je to nemara zato, ker vi sami občutite večvrednost, ker ste bili obsevani s posebno božjo milostjo. Božji izbranci pač, vedno in trajno zaščiteni pred metastazami zdravega razuma. In seveda, kot običajno, je tukaj še izmislek o svobodni volji, zaradi katerega je moč mirno opravičiti boga ter vso krivdo preložiti na pleča tisti, ki ne verujejo (v vsako neumnost).

Praviš, da nesrečno cepetam in vztrajam kot majhen otrok, da Boga ni in ni, ker ga ne morem prijeti in vtakniti v žep (o tem sva na začetku foruma že debatirala - tudi svoje ljubezni v čustvenem smislu nimaš kam prijeti, pa veš - upam, da si to že kdaj občutil - da obstaja). Kot prvo – nikoli nisem trdil, da boga ni – kvečjemu to, da nimam razlogov in dokazov (razen psihološke potrebe), da bi verjel vanj. Beseda BOG je bolj ali manj samo nalepka, s katero ljudje označujejo zelo različne stvari. In velika večina teh različnih stvari je takšnih, da jih niti tisti, ki trdno verjamejo v njihov obstoj, ne znajo opisati, ne razumeti, niti pojasniti drugim. Verjamejo torej v nekaj, o čemer nimajo niti pojma, niti jasne predstave, niti ne znajo in morejo dokazati drugim.

Tvoja primerjava s čustveno ljubeznijo je zanimiva. Res je – čustvene ljubezni nimaš kam prijeti, ker je OBČUTJE. Tudi lakote in pohote nimaš kam prijeti. Občutja pač niso realne entitete. So samo občutja. In seveda vedno lahko občutiš tudi nekaj, kar ne obstaja. Ljudje so lahko lačni, čeprav v resnici niso. Ljudem je lahko vroče, tudi če so v mrzlem. In ljudje lahko občutijo, da jih boža dobra vila, čeprav jih v resnici gladi samo veter. Ko rečem, da ne verjamem v boga, hočem reči tudi to, da ne verjamem v to, da so občutja in zaznave vernikov (in tudi moja občutja) dejansko pogojeni oziroma povzročeni s strani entitete, ki ustreza vernikovim predstavam oziroma konceptualni podobi boga. Zakaj ljudje (tudi na osnovi močnih subjektivnih izkušenj »boga«, verjamejo v tako zelo različne bogove in v tako različne koncepte? Povedano drugače - tvoj bog, ni nikoli tudi moj bog. Bogove smo in jih še vedno ustvarjamo ljudje sami. Mogoče je moja »težava« samo v tem, da jaz doslej še nisem našel prepričljive podobe boga, niti si še nisem ustvaril svoje lastne.

Praviš, da vetra ne ujameš, da pa po učinkih vidiš, kako prisoten in močan je. In da tudi Boga ne ujameš, po njegovih delih pa veš, da obstaja. Seveda se to lepo sliši, a dejansko gre le za prazen silogizem. Kot prvo – kdaj – na osnovi učinkov, sploh veš, da je učinkoval Bog in morda ne nekaj drugega? Če v nesreči letala umre 200 potnikov, en potnik pa »po čudežu« ostane živ - kaj od tega je božje delo? Je to že nevihta, zaradi katere je letalo strmoglavilo? Je tudi smrt 200-ih potnikov delo boga? Ali je bog poskrbel le zato, da je preživel en potnik – samo kot dokaz, da obstaja. Kaj pa takrat ko umrejo vsi potniki! Verjetno se tudi to zgodilo zato, ker Bog tako hoče – in spet smo pri tem, da je tudi to božje delo. Pravzaprav lahko vse, kar zaznamo in občutimo pripišemo Bogu. Če je torej tako, potem je tudi koncept boga, ki vpliva in se vpleta v dogodke, odvečen.

Opredeliti oziroma definirati boga je mogoče tudi tako, da najprej določiš vse tisto, kar bog ni. (Nekako lahko domnevamo, da je tega manj.) Ker če je bog vse (nekateri verjamejo natančno v to), potem odpade vsaka potreba po uporabi besede bog. Enako velja za naravo; če je narava bog, ne potrebujemo več boga. Bog, ki igra svojo značilno vlogo (stvaritelja, upravljavca), je smiseln le v primeru, ko nastopa kot ločena entiteta, ki se zoperstavlja nečemu ali upravlja nekaj, kar je izven njega. In tu nastane težava – kaj je tisto, kar je izven, kaj je tisto, kar je ločeno od boga ali ima nemara celo povsem drugo počelo? In tukaj potem vskoči oziroma nastopi koncept zla, s katerim se vzpostavlja nekakšen antagonistični kozmični dualizem. Na tej točki se mi zdi, da mi je Pogačnikova filozofija (ne misticizem) bliže od pristopa Priprošnjika&Co. , ker Pogačnikovo »poganstvo« svoje pozicije in delovanja ne postavlja na osnovi boja PROTI nečemu; narave oziroma pojavnega sveta ne razume kot spopad dobrega in zlega, marveč kot enovit organizem. Če prav razumem, Pogačnik išče simbiozo sil, ne pa nasprotovanje ali celo nekakšen boj, ki bi se končal z apokaliptičnim koncem, ko bo DOBRO dokončno premagalo ZLO. Tudi če se mi zdijo njegovi pristopi k zdravljenju (uravnoteženju) zemlje kot organizma še kako »čudaški«, jih jemljem z večjo simpatijo kot pa pristope tistih, ki v zlu vidijo ločeno - neodvisno silo in se proti njej borijo z vuduističnim alopatskim pristopom. Zgodovina religij in duhovnosti je pokazala, da se pravo zlo največkrat zgodi takrat, ko začno ljudje vse vzroke za svoje težave povezovati z zlimi nameni drugih ljudi, ki so domnevno v oblasti zla. Največje zlo se pravzaprav skriva v sami ideji zla.

KOZLOGRAMSKI SONET

Nam Serpentinšek je nauke pregrehe delil,
se Marije nesramno, pohotno veselil.
Bo videl vse zvezde neba,
ko baba njegova vetra mu da.

MC, kje vendar si bil?
Pretkano Serpentinška spodil?
Prispeta na Bavarca oba?
Da vidmo: si en dedec, al dva?

prešerna Urška

MC,
Kako pa komentirate spodnjo izjavo Rubinca (str. 16)? Je to tudi simbioza in enost, da živali umirajo in ljudje zbolevajo v bližini kozmogramov? Je to neka masovna psihoza? Ali pa je to ta Pogačnikova teorija o čiščenju zemlje in ljudi, po kateri bo zrasla nova civilizacija?

"Vsem nejevernežem.Jaz sem na svoji koži občutil delovanje teh kamnov z kozmogrami.Kamni so bili postavljeni v bližini vasi.Po postavitvi kamnov se je pojavilo nekakšno čudno stanje.Sprehodi v smeri kamnov so bili odbijajoči.Ob sprehodu v bližini kamnov se je pojavila nabijajoča bolečina za ušesi za tem še pozibavanje tal pod nogami.Takoj sem se obrnil in odšel v nasprotni smeri kamnov. Več ljudi je imelo take ali podobne primere. V bližini kamnov je pomrlo tudi večje število živali .V vasi se je pojavilo nadpovprečno število obolenj. Slučajno smo prišli v stik z g. Ladom Florjančičem in ga povprašali za nasvet.Pojasnil nam je škodljivost teh kamnov in svetoval takojšnjo odstranitev .Pridobili smo tudi mnenje še dveh neodvisnih strokovnjakov s tega področja ,ki sta potrjevala negativno delovanje teh kamnov.G Lado nam je podaril zašćito proti temu delovanju in stanje se je bistveno izboljšalo.Po večkratnem prikazovanju škodljivosti teh kamnov (kozmogramov) so naročniki teh kamnov le te odstranili. Po odstranitvi, se je stanje bistveno izboljšalo .Spet se brez težav sprehajamo v smeri .kjer so bili prej postavljeni kamni z vklesanimi kozmogrami.Vsa ta dogajanja so nas prepričala, da to ni noben larifari ampak so to ZELO resne stvari .Zahvaljujemo se g. Ladotu in Mojci za pomoč.V pričakovanju odstranitve vseh škodljivih kozmogramov vsem lep pozdrav ."

Raje kot v takšen način čiščenja zemlje in ljudi verjamem v dobro, ki je močnejše od vsega slabega, in v ljubezen, ki ne pozna meja in premaga vse ovire.
Srečno!

Ga. Marija, ni vredno vašega truda in časa- sam sem na nenehne degradacijske replike MC-ja že povsem imun. Mi pa nekaj prišepetava, da MC-ja ne nak način le privlačite, saj je ves čas pozoren predvsem na Vaša mnenja..... Hja, kjer je iskra, je tudi ogenj.
Naj preidem na druge reči. Kolegica mi je tako, "by the way" omenila, da je bojda g. Pogačnik postavljal svoje kozmoprodukte tudi nekje v rekah (večja pretočnost, prevodnost učinka?). Ker so postavljeni na dnu rek, so težje opazni (in nas je tako prikrajšal za občudovanje njegove umetnosti). Baje naj bi ga pri svojem delu pričela zanimati souporaba silicija (spet večja prevodnost). Se pravi, želi učinek (+ ali -?) podvojiti, potrojiti......?
Ali so to zgolj govorice, ali morda kdo med vami ve kaj več o tem?

Lp,Kremenček

No, ja…živali umirajo in ljudje zbolevajo tudi v bližini uličnih svetilk in križev. Pravzaprav večina ljudi zboli in umre v bližini kakega križa ali predvsem v bližini kakega križa. Je to že kakšnen dokaz, da križi škodujejo?! (Meni osebno pogled nanje zbuja nelagodje, verjamem, da tudi otrokom, še posebej, ko jim pooblaščeni zastopniki Troedinega razložijo, da razmesarjeno truplo na križu pripada inakrnaciji Troedinega, ki je moral tako zelo strašno trpeti zaradi njihovih grehov.)

Še besedica o čiščenju »zemlje in ljudi«. Mimogrede, če slučajno ne veste, število prebivalcev na našem planetu še zmeraj narašča. Celo število Slovencev se povečuje. Pravzaprav doživljamo mali baby-bum. V Sloveniji se je leta 2008 rodilo največ otrok od razglasitve samostojnosti naprej – kar 21.817 oziroma skoraj 2000 več kot leto prej.

http://24ur.com/novice/slovenija/novorojencki-podrli-rekord.html

Mogoče pa na vse to pozitivno vplivajo Pogačnikovi kozmogrami? (Seveda lahko verjamete tudi v to, da temne sile prirejajo statistike )

Tudi ne gre za masovno psihozo. Imajo pa nekateri očitno namen vzpostaviti takšno psihozo. Ker je psihoza vedno dobra za biznis. Bolj kot je množična, bolj je množičen biznis.

Pravite, da raje kot v takšen način čiščenja zemlje in ljudi verjamete v dobro in v ljubezen. Kaj pa če bi obrnili stavek takole – raje, kot da verjamete v to, da vam Pogačnikovi kozmogrami škodujejo, raje verjemite v ljubezen in dobro. Sliši se enako dobro (in enako neumno).


Naj vam Troedini nakloni zdrav Razum in srečno tudi vam.

Tudi Kremenček je iz silicija. Prevaja pa predvsem neumnosti.

QUO VADIS?

Se kača levi,
v klobč zvita leži -
v strahu vesoljskem na šibkost ljudsko preži.
Človek! Brž stran z njene s plevelom prerasle poti.

Ko besede forum sprebrača,
popljuva gospoda, berača,
spregleda, kdo goljfiva je kača,
kaj skriva Marka pogača.

Te ni na ogled -
šel temnim si silam v sosled?
Prebij zvišenostim, napuha led,
postani rajši svetal nam zgled.

Ni Bilka nič dolžna, nič kriva,
je kriv naš Lado, Primorc.
Ona le v verzih brezmejno uživa....
Urška sama ve, kdo pravi je norc!

Bil Gee lek fama - zdaj je le varka!
Ne bojimo se tvojega kozmozvarka!
Oooj, preljubi Svet Marka,
kam pluje tvoja nagnita, potapljajoča se barka?

prešerna Urška

MC, še prikriti ne moreš več, ti si najbolj lačen, žejen, željen BOŽJE SLAVE.
Si že mislim zakaj….. Ker ni iz mesa.!?

V prejšnjem življenju si bil zagotovo rabelj, zdaj bi bil rad poduhovljen ateist, v naslednjem boš mesar….. Ljubim pršut. Takrat mi boš bolj pri srcu.

Na, še eno kost, da ne boš lačen.

maj, ena zate.

http://www.youtube.com/watch?v=wMw12X0f9F0