Več načiniv je komuniciranja. Lahko stvar poenostaviš ali zakompliciraš, odvisno, kaj hočeš povedat. Bistvo je, da sodelujoči najdemo skupni jezik in se razumemo med seboj. Edino to je pomembno, sicer to ne bi bila komunikacija.

Tudi vam vsem želim miren in uspešen delovni teden.

Aha, svetloba praviš, elektromagnetno valovanje...prav pomirjen sem. Sem se že ustrašil, da imaš v mislih kako "čarovnijo". No, sedaj mi pa lahko zaupaš še svojo frekvenco. Priznam pa, da sam ne vem, kakšna je moja

Mislim, da sva si zdaj že kar blizu, morda še kakšen zamik v fazi ...

Ne, "čarovnije" ni več, če enkrat razmišljaš kvantno, so vse "čarovnije" le del realnosti. Tisto, čemur pravimo materialni svet pa zgolj projekcija te realnosti ... in potem, če pred žaromet pravilno nastaviš dlani, vidiš na steni, kako ptička leti v nebo ... in na koncu je tisto, kar si imel za realnost le iluzija ...

Zdaj pa k frekvenci. Vidiš, tu pa nastopi problem. Če je zavest svetloba (elektromagnetno valovanje), je potrebno najti vir tega sevanja. Kje pa se skriva naša zavest ? Ta ni del materialnega sveta, torej lahko v materialnem svetu govorimo zgolj o perspektivi zavesti oziroma njeni senci v materialnem svetu. In takih perspektiv je lahko neskončno v skladu z verjetnostjo, ki jo določa valovno-interferentni vzorec v materialnem svetu. In tu se zdaj skriva ta frekvenca, o kateri govoriva. Pod pogojem, da sva v vakuumu (zgolj poenostavitev, sicer s tem zanikava svojo materialno pojavnost), je ta frekvenca enaka razmerju svetlobni hitrosti in razdalje med dvema valoma.

Drugi problem je, da v mžganih ali ne vem kje nimaš enostavno gumba z imenom "tuning" ampak to resonanco nekako uspe naravnati um. Podobno, kot se je um naučil naravnati oči, da ostro vidiš ...

Tudi mene v principu ne zanima (čeprav me tudi ...), kaj vse mi je Veliki Billi naštimal v Windowse, važno da internet dela in da se midva lahko pogovarjava ...

Sicer pa naj bi bila ta frekvenca zelo nizka ... verjetno nekje med 10 in 100 Hz. Sklepam po tem, ker so se nekaj s temi stvarmi igrali že med 2. sv. vojno (Philadelphia Eksperiment)

http://en.wikipedia.org/wiki/Philadelphia_Experiment

Astronom, na hitro sem preletel to temo in se mi zdi kot da igraš šahovsko simultanko. Ampak nekateri od igralcev sploh ne poznajo šaha, pač pa morda poker za barvne steklene kroglice.
Dvomim da boš katerega od "frnikula pokerašev" naučil "šah", čeprav si pokazal zvrhano mero potrpljenja in dobre volje.
Mimogrede ti rečem da so to omejitve kvantne matrike, ker si opazovalec v že kreiranem svetu z mnogo igralci - opazovalci, v katerem delaš spremembe v okvirih omejitev interoperativne multidimenzionalne kvantne matrike. Nekatere omejitve so dane tako po nadrejenih makrokozmičnih logosih, nekatere so pa znotraj tvojega logosa.

Ampak en praktičen primer poznam ko ni motečih opazovalcev in ni omejitev, razen v tvojih prepričanjih in lahko narediš kvantno spremembo z načinom opazovanja in to v makrosvetu.
To je razblinjanje oblakov. Izbereš ne prevelik in ne pretemen oblak ter ga opazuješ kot da ga ni. Moraš biti mentalno prazen. Tvoj um sledi tvojemu načinu opazovanja - ali obratno. Rezultat je dejansko izginotje oblaka. V kolikor delata dva na istem oblačku bo ta izginil hitreje. V kolikor boš to poskusil delati pred skupino nejevernih Tomažev bodo njihova prepričanja da to ni možno onemogočila uspeh. Ta je sicer v večini primerov zagotovljen, razen... glej vprašanje spodaj.
Razloži mi prosim zakaj niti slučajno ni možno na opisan način razbliniti sledi reaktivnih avionov. Imam sicer svoje hipoteze, ampak me zanima tvoja razlaga.

PS
"Simultanke" imajo dobre i slabe strani. Slaba stran ali bolje rečeno problem je tudi sporočilna redundanca jezika (pa ne samo slovenskega). Problem pa je še tudi različna stopnja regularnosti, konsistence, doslednosti in discipline pri nastopajočih. Dobra stran - možnost vprašanj in viharjenje umov (če je kreativno za nove ideje).

LP

V predhodnem postu sem uporabil pojem kvantna matrika in da to ne ostane nedorečeno bom dodal svojo interpretacijo, ki se navezuje na preprosto in prepričljivo razlago kvantne matrike in svetlobe z ozirom na relativnostno teorijo v viru na

http://sites.google.com/site/mfeebh/.

Za potrebe citiranja sem skopiral dve besedili (v navednicah) s te povezave:

-Kvantna matrika in stališča

»Sprememba kvantne matrice je tehnologija zavesti, katere namen je spreminjanje vaših notranjih stališč. Kvantna fizika pravi, da obstaja več potencialnih različic vsega, kar se lahko zgodi v življenju. Od naših stališč je odvisno, katera od teh različic se bo uresničila. Matrica zaobjema prostor vseh različic, vseh sedanjih, bodočih, preteklih možnosti obstajanja. Torej, v vaši matrici, ki je vsebnik informacij, vedno obstaja več možnosti, kako se bo razvil neki dogodek; prav tako je tudi v preteklosti obstajalo več možnosti za vsak dogodek, uresničila pa se je različica, ki so jo omogočila vaša tedanja stališča. S kakršnim stališčem, čustvom, samozaupanjem boste začeli, taki boste. Vsak človek je na svoj način vreden in vsak ima svoje zmožnosti.«

-Svetloba in relativnostna teorija

»Dve veliki spremembi, paradigmi v sodobni fiziki sta izšli iz anomalij v obnašanju svetlobe. Svetloba je na določene načine bolj temeljna od prostora, časa in snovi. Dovolj čudno je, da je hitrost svetlobe enaka za vse opazovalce, ne glede na to, kako hitro se premikajo. Toda naše razumevanje prostora in časa bo naletelo na še bolj čudne pojave. S poskusi je dokazano, da s povečanjem hitrosti res pride do upočasnitve časa. Zdi se, da to nasprotuje zdravemu razumu. Prostor se, enako kot čas, pojmuje kot temeljen in nespremenljiv, ne pa kot nekaj, kar se spremeni s hitrostjo našega gibanja. No, kljub temu so poskusi s subatomskimi delci, ki so se gibali s podobno hitrostjo kot svetloba, potrdili to predpostavko. Čim hitreje se premikate, tem manjši je prostor. Torej, prostor sam po sebi in čas sam po sebi sta obsojena, da ponikneta v temi. Izgineta v temi. Samo njuna enotnost bo ohranila samostojno stvarnost. Znanstveniki trdijo, da nič ne more nikoli doseči hitrosti svetlobe. Točneje, nič razen same svetlobe. Svetloba se premika s hitrostjo svetlobe. To zmore zato, ker ni materijalno telo. Njena masa je vedno točno nič.
Ker se svetloba premika s hitrostjo svetlobe, si zamislimo breztelesnega opazovalca, čisti um brez mase, ki se premika s hitrostjo svetlobe. Einsteinove enačbe so predvidele, da opazovalec ne premaguje nikakršne razdalje in da mu za to ni potrebno nič časa. To vodi k precej čudnemu sklepu o svetlobi. Karkoli je svetloba, se zdi, da zmeraj obstaja v področjih, kjer ne obstajata ne prej ne potem.«

- In še moj komentar na citirana odlomka zgoraj.

Kvantna matrika je operacionalizacija omejitev in možnosti, ki jih narekujeta zakona karme in dharme v kontekstu vseh mikro in makrokozmičnih povezav. Katero izmed možnih možnosti bomo izbrali pa je povezano s svobodno voljo in razvitostjo uma. Razvitost uma se med drugim kaže tudi v stališčih. O karmi in dharmi se je možno izdatno poučiti v dosegljivih virih zato ne vidim potrebe po razpravi.

»Štabna miselna igra« z opazovalcem, ki potuje s svetlobno hitrostjo pove vse z ozirom na posledice relativnostne teorije. Popolnoma jasno postane da se tak opazovalec vkrči v točko in da pade v brezčasovno dimenzijo večnega zdaj. Principi svetlobnega telesa in MERKABE med drugim korespondirajo tudi s svetlobno hitrostjo zavesti…..In tako pridemo tudi do možne transformacije materije (nazaj) v svetlobo, materializacija / dematerializacija, teleportacija, itd.
K temu bi dodal še tole. V filmu Vsaditev (Inception) je na nek način prikaz različnih hitrosti uma, oziroma nelinearnosti / singularnosti časa, ki se dogajajo skozi budno sanjanje. Vredno ogleda.
Še posebej bodo navdušeni rojeni "sanjavci".

Yoda moje opravičilo za prekinitev naveze.

Einsteinova teorija potrjuje relativnost v makrosvetu. Karma in dharma pa narekujeta človeško usodo v mikrosvetu. Iztočnice z organizacijo uma so ključni regulatorji, ki so omejeni s časom in prostorom, kjer ima svetloba zelo majhno vlogo.

lp

Yoda, hvala za izčrpno podan koncept. Kot prvo bi povdaril, da moj namen nikakor ni tekmovanje z udeleženci te teme ampak prav nasprotno. Želim podati svoje dojemanje sveta na način, da bi ga razumeli tudi drugi, še več. Poskušam razumeti soudeležence in se trudim poiskati skupen jezik, kajti vsakdo lahko prispeva kakšen kamenček v mozaiku spoznanja. Morda se zdi kot tekma ampak to ni.

Vsekakor pa sem res vesel tvoje predstavitve koncepta in ob tej priliki tudi vse pohvale za trud, ki ga izkazuješ skozi res zanimive članke. Iz tvoje predstavitve sklepam, da svoje znanje črpaš predvsem iz Kabale, starega Judovskega ključa k spoznanju. Kot sem omenil, več različnih poti vodi k spoznanju in več ko poti (perspektiv) poznaš, bližje si resnici. Podobno, kot če govoriš več jezikov, boš prej spoznal resnico, kot pa če si odvisen od kopice prevajalcev. Vsekakor ne smemo zanemariti lastne duhovne izkušnje, kot tudi ne izsledke znanosti. Eno z drugim nam lahko pokaže pravo smer na poti k spoznanju.

Ko govorimo o neki kvantni matriki in s tem mislimo na materialni svet (ne glede kateri od množice možnih), vedno govorimo zgolj o perspektivi večdimenzijskega telesa na prostor z manj dimenzijami. Tako so realnost materialnega sveta zgolj še sence večdimenzijske realnosti, vendar je za naš um, omejen zgolj z materialnimi predstavami, večdimenzionalna realnost nedojemljiva, kaj šele Svetloba (z velikim S), ki je vseobsegajoča na nivoju vseh dimenzij, kolikor jih pač je.

Popravil bi še izjavo, da svetloba nima mase. To namreč ne drži. Po enačbi E=m*c2 sledi, da svetloba ima maso, saj ima tudi energijo, ki je določena s frekvenco svetlobe. Je pa res, da imajo tako imenovani fotoni tako maso le pod pogojem, da se gibljejo s svetlobno hitrostjo.

Štabna miselna igra z opazovalcem pa tudi ni nič drugega, kot to, da opazovalec pač opazuje zgolj efekt v materialnem svetu (ali različnih možnih materialnih svetovih), to pa so le sence resničnosti ... Film Inception si bom vsekakor ogledal ...

Yoda, podal si ogromno iztočnic in upam, da se bomo v naslednjih dneh ali tednih dotaknili vseh. Vsekakor z enim postom ni mogoče odgovoriti in komentirati na vse hkrati. Zanimiv mi je primer z oblaki, ki ga podajaš. To je zanimiv primer v praksi uporabljenih zakonov kvantnega sveta. Pod predpostavko, da oblak ne ve (se ne zaveda) kakšen je, oziroma ali spoloh je, je vse odvisno zgolj od naše zavesti, oziroma interference večih individualnih umov, ki hkrati sodelujejo pri opazovanju oblaka. Gre za ene vrste tekmo umov - ali naj oblak izgine, ali naj postane še večji.

Poleg oblakov, je takih primerov v praksi še več na primer "biogenerator", ki si ga lahko enostavno izdelamo sami. Potrebujemo le nekaj kartona ali/in papirja in navzgor obrnjeno-fiksirano buciko. Ter seveda nekaj koncentracije na vrtenje ... to lahko naredi vsak. Nekaj primerov je tudi na YouTube, na primer tale:

http://www.youtube.com/watch?v=_79yFJognKI

Poseganje v nadrealnost je za mistike. Kaj pa karma in dharma, ki je za svet-nike. O tem je malo težje filozofirati.

Filozofirati o teh stvareh je že v osnovi težko. Problem je v tem, ker večina besed iz našega besednjaka izvira iz materialnega - izkustvenega dela sveta - torej le projekcije absoluta. Enostavno ne moremo z besedami izraziti neko spiritualno zaznavo, če se zgodi. Potrebno je namreč, da sva neko izkušnjo izkusila oba, da se lahko o tem pogovarjava.

Klasičen primer: Kako bi na primer nekomu, ki nikoli ni videl ali občutil ognja, opisali ogenj ? Nemogoče ! Lahko mu filozofiraš dneve in dneve o ognju, pa bo še vedno trdil, da ogenj ne obstaja ali pa te bo imel za boga (ali pa za norega), ko govoriš o enih čudnih stvareh. Ko pa mu enkrat podkuriš, bo hitro vedel, o čem govoriš. Enako je s spiritualnimi izkušnjami - in psihokineza je le ena izmed njih.

Lahko poveš, Kaj ima psihokineza s karmo in dharmo?

Lp

O obeh lahko veliko filozofiraš ...