Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
Slovenija je s 1. majem 2004 postala članica Evropske unije. Pozitivke so za objavljanje člankov s področij biotske raznovrstnosti in podnebnih sprememb prejele finančno podporo programa, s katerim želi slovenska vlada prispevati k obveščenosti, razumevanju in javni razpravi o članstvu v EU ter o vseh posledicah članstva za življenje slovenskih državljanov in državljank. Program obveščanja izvaja Urad vlade za komuniciranje.
Sončni mrk je pojav, do katerega pride, ko Luna, ki kroži okoli Zemlje, zakrije Sonce. Če pride le do delnega zakritja govorimo o delnem sončnem mrku, če pa Luna popolnoma zakrije Sonce, pravimo temu popolni sončni mrk. Popolni sončni mrk je dokaj redek pojav in še takrat, ko se zgodi, je viden v zelo ozkem pasu. Pri nas je bil nazadnje viden 11. avgusta 1999, naslednjič pa bo 3. septembra 2081. Vmes bomo iz naših krajev občasno lahko opazovali le delne sončne mrke.
Obstajajo tudi lunini mrki, ki so lahko prav tako popolni ali le delni. Zadnji, popolni je bil ta mesec, ob zadnji polni luni, 21. decembra, pri nas zjutraj. Najbolje je bil viden iz Amerike, pri nas pa ni bilo kaj prida vreme. Lunin mrk nastopi takrat, ko se Luna »skrije« v senci našega planeta.
4. januarja letos bo iz naših krajev možno opazovati delni sončni mrk. Seveda, če bo le vreme naklonjeno. Mrk bo najbolje viden iz Evrope in zahodne Azije ter severne Afrike. Sonce bo sicer videti najbolj pokrito na Finskem, a kaj ko je pri njih Sonce pozimi tako nizko, da bo komaj pokukalo izza južnega horizonta. In prav zato, ker je Sonce pri nas višje, kot na Finskem, bomo pravzaprav pri nas imeli boljše pogoje za opazovanje tega mrka. V času največjega zakritja bo pri nas zakrite kar 68,5 % sončeve površine. Pričetek mrka bo ob 7:58 zjutraj, ko bo Luna pričela na desni (zahodni) strani »gristi« sonce. Sonce bo najbolj zakrito ob 09:19, mrk pa se bo končal ob 10:48. Časi so ocenjeni za Ljubljano, v ostalih krajih Slovenije bo mrk nastopil kako minuto prej (zahodno) ali pozneje (vzhodno).
Za opazovanje mrka se je potrebno ustrezno pripraviti. Predvsem je potrebno upoštevati, da NIKOLI NE GLEDAMO V SONCE brez ustreznega filtra, še manj pa Sonca NE SMEMO POSKUŠATI POGLEDATI SKOZI DALJNOGLED ALI TELESKOP, če le ta nima ustrezno nameščenega pravega filtra ! Zgornje navodilo je potrebno dosledno upoštevati, saj si sicer lahko trajno poškodujemo oči !
Za opazovanje mrka je najbolje, da si nabavimo očala, posebej namenjena za opazovanje sončnih mrkov. Uporabno je tudi zaščitno steklo za varilce – in sicer tisto z največjim možnim faktorjem zatemnitve (npr.: 13). Le to bomo poiskali v neki trgovini z tovrstnim orodjem. Lahko pa mrk opazujemo tudi posredno. Uporabimo lahko princip kamere obscure. V ta namen v karton napravimo drobno luknjico, skozi katero bomo sončni žarek projicirali na belo površino (papir), oddaljen vsaj kakšen meter od kartona z luknjico. Bolj ko bo papir oddaljen od kartona, večja bo izrisana slika Sonca na papirju.
''
Res ! Tudi jaz nisem bil čisto prepričan, če prav slišim ! Očitno še živijo ljudje, ki mislijo, da je Zemlja ravna ! In pravzaprav je težko odgovoriti človeku, ki ti zastavi takšno vprašanje ! Sam se držim načela, da ne more biti neumnih vprašanj, pač pa so lahko le neumni odgovori. A vendar !
NE, Sonce NE bo padlo na Zemljo !
Sonce je zvezda in Zemlja je planet, ki kroži okoli Sonca. Oba sta bolj ali manj okrogle oblike. Sonce ima premer 1,4 milijone kilometrov, Zemlja pa manj kot 13 tisoč. Ni teorije, da pade na Zemljo ! Prej obratno ! In tudi to je le teorija !
Poglejte zvečer proti jugu ali malo kasneje proti jugozahodu ! Tista najsvetlejša pika ni zvezda (ali kak NLP) ampak planet Jupiter. Tako je svetel, da ga lahko vidite kljub razsvetljavi celo iz centra Ljubljane.
Venera v tem času sveti kot Danica. Zjutraj, pred sončnim vzhodom jo najdemo na jugovzhodu in je zelo svetla. Ni jo možno zgrešiti, razen če nam pogled nanjo zastira megla. Družbo ji na jutranjem nebu v obliki zadnjega krajca dela Luna.
Jutri zjutraj se Luna sreča z Venero. V astrologiji je to prav zanimiva kombinacija, posebno še, če se to zgodi ob izteku leta. Za ljubitelje astronomije pa je to zanimiv dogodek, saj se srečata (takoj za Soncem) najsvetlejša objekta na nebu.
Iz nižje ležečih krajev Slovenije žal zaradi megle konjunkcije Lune z Venero nismo videli. Se pa Luna nezadržno približuje Soncu. Z njim se bo srečala pojutrišnjem zjutraj (dopoldne), ko bomo lahko iz naših krajev opazovali delni sončni mrk.
V času med 2. in 5. januarjem si lahko ogledate enega najlepših meteorskih rojev v letu. Kvadrantidi bodo letos dosegli maksimum v noči s 3. na 4. januar, ko naj bi se utrnilo tudi do 120 utrinkov na uro. Pojav je najbolje viden v drugi polovici noči v smeri vzhoda. Za opazovanje izberite čim manj svetlobno onesnaženo lokacijo ! Vremenska napoved je spodbudna in noči so brez moteče Lune ...
V naslednjih nekaj dneh (jutrih) bo možno opazovati Merkur v jutranji zarji. Merkur bo te dni navidezno najbolj oddaljen od Sonca, zato ga bo moč opaziti pred sončnim vzhodom nizko nad jugovzhodnim obzorjem. V pomoč pri iskanju nam lahko služi Venera, ki je v tem času tudi navidezno najbolj oddaljena od Sonca in seveda najsvetlejša na jutranjem nebu. Če potegnemo navidezno črto med Venero in vzhajajočim Soncem, se mora Merkur nahajati približno na črti. Merkur se astrološko še nahaja v Strelcu, 14. januarja pa preide v Kozoroga. To pa pomeni, da ga najdemo med zvezdami Škorpiona in Kačenosca. Merkur ni med enostavnimi objekti za opazovanje, zato se moramo pri iskanju malce potruditi.
Jutri, 10. januarja zvečer se (dva dni pred dopolnjenim prvim krajcem) Luna sreča z Jupitrom. Zvečer sta to dva najsvetlejša objekta na nebu. Smer opazovanja: jug, jugozahod !
Rubrike
'
'
'
