Forum Menu 
Spisek forumov
Uporabniki
Najpopularnejši topici
 NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

sobota 04-feb
  • Hot dog party in žrebanje nagrad Veganskega izziva

  • sreda 08-feb
  • LUV fest

  • petek 10-feb
  • Valentinovo v bivši slogi

  • sobota 11-feb
  • Sobotna ustvarjalnica / Počitniška hišica: urejanje okolice

  • torek 14-feb
  • Reka sedmerih imen

  • torek 28-feb
  • Zimski festival Ljubljana

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu




     Spisek forumov > Splošno > Osebna in duhovna rast Nov topic Pošlji odgovor
     PERFEKCIONIZEM
     |  Verzija prirejena za tiskanje
    Yoda
     november 18 2015 19:07   
    Forum Rimska cesta
    Rimska cesta

    Status: neprijavljen

    Registriran: 03/26/09
    Posts: 848

    MOŽNOSTI IZNIČENJA OKM STRAHOV IN RITUALOV

    Strahovi in mentalne povezave, ki silijo človeka v obsesivne rituale so praviloma take narave, da se jim prizadeti težko zoperstavi. Pojem obsesivno kompulzivna motnja pove ravno to, da grozeči vzorci strahu človeka obsedajo in silijo k določenim prisiljenim dejajem brez pravega smisla zato da se zmanjša občutek nevarnosti in s tem strah. Pri tem strahovi delujejo na človeka četudi razumsko ve, da niso dokazljivo utemeljeni. Izvirajo iz skritih nezavednih negativnih spominov. V zavest pridejo pri določenih duševnih aktivnostih ob tem,da podzavest ne ločuje med preteklim, sedanjim in prihodnjim časom.

    Vemo, da so strahovi povezani z razmišljanjem v prihodnosti, rutina - ritual pa našo pozornost postavi v sedanjost in že s tem prekine vpliv strašljivih podzavestnih vsebin, kot bi se zbudili iz morečih sanj. Izvajanje rituala tu in zdaj odvzame moč učinkom strahu in prinese olajšanje. V kolikor namreč svojo pozornost in misli preusmerimo v sedanjost in jih držimo v sedanjosti, smo v vsakem primeru ravnali dobro in pravilno. Drugo vprašanje pa je če smo tako prestavitev v sedanjost sposobni doseči na kakšen drug način kot je vsiljen ritual. Vsekakor je koristno in nujno nekaj storiti za rešitev strahov in odpravo okm.

    Zdi se, da je pri tem morda lahko ključni moment, ali pogoj tudi disociacija. To v našem primeru pomeni razvezati našo mučno in neželjeno psihomentalno stanje od pogojenosti s strahom pred neko fiktivno neprijetno bodočnostjo. Je izjemno pomembno vodilo, ki označuje načine prehoda psihomentalnega stanja iz vpletenega, navezanega, trpnega v nevpleteno, razvezano, nenavezano stanje. Neželjeno, vpleteno stanje doživlja pasivni udeleženec, disociirano, oziroma razvezano stanje pa kreativni nepristranski, svobodni, nepogojeni opazovalec lastne psihodrame. Naša zavestna prestavitev iz vloge trpnega udeleženca v vlogo kreativnega opazovalca lastne psihomentalne drame vedno prinaša umiritev, odrešitev, olajšanje, zdravljenje in napredek. Ta sprememba naše vloge pa seveda implicira tudi prestavitev zavesti v sedanjost.

    Za ilustracijo uporabe disociacije bi navedel 2 primera, čeprav jih praksa in teorija poznata precej več.

    Zanimiv je princip dvojne disociacije iz nevrolingvističnega programiranja (NLP), Zanimivost ne izhaja toliko iz uporabne vrednosti tehnike, saj terja dobro sposobnost imaginacije in vizualizacije, pač pa iz nazornosti ponazoritve naše vloge opazovalca in udeleženca. Lahko bi si zamislili morda celo zabaven način nadomestitve vsiljenega okm rituala z kreativnim postopkom izničenja strahu, v kolikor imamo sposobnost imaginacije in vizualizacije. Strah pred grožnjo sicer nedokazljive, oziroma mentalno kreirane 'nevarne' prihodnosti, ki izvira iz nezavednih zapisov preteklosti, bi lahko izničili z kreativno imaginacijo specifične psihodrame. To bi morda lahko bilo uporabno kadar se nekomu grožnja, ki povzroča strah, pojavlja kot vizualna podoba, ali film. Oseba bi si lahko zamislila kinodvorano kjer se na platnu odvija 'film' z vsebino, ki ji povzroča strah zaradi katerega mora izvesti nek okm ritual za olajšanje tesnobe. Nadalje bi ta kreacija zdravilne psihodrame vsebovala podobo te osebe, kako sedi v kinodvorani in spremlja 'film' na platnu. V nadaljevanju pa si praktikant(ka) tega postopka lahko po svoje imaginativno spremeni 'film', potek 'filma', spremljajočo glazbo, videz kinodvorane in vse ostalo s ciljem izničenja strahu. Praktikant tega postopka torej opazuje sebe, kako sedi v namišljeni kinodvorani in tam gleda film, ki mu povzroča strah.

    Disociativni učinek na naše psihomentalno stanje ima tudi uporaba AVE naprave. Pri tej napravi ne rabimo nobenih posebnih sposobnosti vizualizacije, pa smo vseeno lahko deležni globoke sprostitve in pomiritve, ki ju prinaša disociacija. Ravno mišljenska navezanost je tudi glavni vzrok vsiljivih misli in strahov ter okm-ja.
    Uporaba AVE pa, kot že vemo prinaša tudi zdravljenje stresa in možganov samih. Izboljša se tudi motnja pozornosti in zmanjša nevarnost eksplozijskih izbruhov jeze.


    ZMANJŠANJE PERFEKCIONIZMA REŠUJE PROBLEME

    Vsi ljudje imamo neizmerna podzavestna skladišča spominov, mnogi so negativni in strašljivi. Od našega načina razmišljanja pa je odvisno ali bodo in kako delovali v našem budnem življenju. V kolikor brskamo po preteklosti, ali špekulativno razglabljamo o fiktivni prihodnosti naš um poskuša najti odgovore tudi s pomočjo preteklih izkušenj, ki so vse zapisane v podzavesti. Vendar rezultat ni nujno in vedno želena rešitev, pravilna prognoza, načrt za bodočnost, razumevanje problema. Često tako pridemo v težave.

    Kako bo rezultiralo naše pretirano prizadevanje, da bi imeli pod kontrolo celoto življenja, vključno prihodnost je odvisno od zrelosti, oziroma izkušenosti našega uma, možganov, od pridobljenih znanj in od naše življenske pot – preprosteje rečeno od usode. Resnici na ljubo zrela oseba ve, da naš razum ne more imeti življenja v celoti pod kontrolo. Lahko pa z življensko usodo uspešno sodeluje, jo sprejema in se nasloni na svoje danosti, prednosti, pomanjkljivosti pa upošteva v omejevanju in prilagajanju. In rezultati dobrega ter pravilnega sodelovanja z našimi realnimi življenskimi danostmi so več, ali manj dobri. Človeka peljejo v smeri zadovoljstva, izpolnjenosti, miru, osebnega razvoja, uspeha, zdravja.

    Obstaja poseben karakterni osebnostni tip ljudi, ki ga opredeljuje perfekcionizem. Perfekcionizem zavzema lahko različne pojavne oblike. Lahko je imperativ zdrave in zrele ambicioznosti ali pa je na nek način nerealen, neprilagojen, neskladen, nerazvit. Taka oblika pa vodi v velike probleme zlasti glede strahov, nemira z neobvladljivo vsiljivimi mislimi, obsesivno kompulzivnimi motnjami, izčrpanostjo, depresijo, kompulzivnim prenajedanjem, nezadovoljstvom, jezo.

    Kako in zakaj je perfekcionizem vzrok vsem tem težavam ?

    Predhodno sem že pokazal nastopajoče osnovne elemente perfekcionistovih težav. Sedaj jih bom povezal v logično razlago vzročno – posledičnih povezav. Za bolj jasno sliko se bom za začetek omejil samo na perfekcionistovo potrebo po kontroli in obvladljivosti situacije, ter predvidljivosti bodočega stanja. Iz takih razlogov se perfekcionist na veliko ukvarja s prihodnostjo, za katero nima podatkov, analizira pa tudi sedanjost in preteklost v obsegu izven razpoložljivih podatkov in preko svojih sposobnosti, znanja, ter izkušenj. Takim zahtevam seveda njegov logičen um ni kos. Zato se aktivira še podzavest, kot del nezavednega uma. Ta ne ločuje med sedanjostjo, preteklostjo, ter prihodnostjo, kot je to normalno v običajni zavesti. Vse skupaj lahko rezultira v neobvladljivo mučnih in nezdravih psihomentalnih stanjih.

    Nezdravo in nezmerno razumsko prizadevanje perfekcionista izven okvirjev realne sedanjosti po pravilu rezultira z raznimi strahovi, izvirajočimi iz preteklih travmatičnih zapisov, ki jih um projicira v prihodnost in sedanjost. Obenem um ponudi tudi obliko zasilne zavore pred temi strahovi v obliki obsesivne kompulzije. Ta perfekcionista rešuje pred strahovi s prestavitvijo pozornosti na sedanjost v kateri izvaja ritual obsesivne kompulzije. Smisel rituala, če sploh, je prestavitev uma v rešilno sedanjost, ko se zaposli z 'obsesivnim' ritualom.

    Perfekcionizem povzroča tudi nemir z mučno poplavo ponavljajočih neustavljivih misli.

    Poleg srečanja s podzavestnimi strahovi pa perfekcionistovo nerealno prizadevanje za kontrolo celote sedanjosti in prihodnosti ustvarja tudi neustavljiv in mučen plaz misli, ki ga zelo izčrpavajo in utrujajo. Zaradi poskusa reševanja nalog in problemov v obsegu in načinu, ki ni rešljiv, oziroma izvedljiv, pa tudi nedosegljiv perfekcionistovim zmožnostim se v raznih miselnih zankah mučno ponavljajo iste misli. In često je takemu človeku težko ustaviti, prekiniti miselno zanko, da bi se mučne mentalne oscilacije ustavile in da bi se um lahko umiril ter sprostil. To je podobno zaciklanju računalnika, če nima podatkov, ali ima napačne podatke, ter neustrezno HW, SW opremo. In kot zaciklan in zablokiran računalnik potrebuje reset in popravke strojne ter programske opreme, tako potrebuje nenormalno in pretirano delujoč razum perfekcionista disocijacijo, relaksacijo in kognitivne popravke svoje naravnanosti.

    Seveda si je perfekcionist problem sam nakopal, ker se je lotil nerealnih, fiktivnih in prezahtevnih nalog, oziroma so bila njegova pričakovanja, želje in zahteve prevelike, neizvedljive, nerealne. Lahko bi govorili tudi o neugodni konstelaciji karakterja in eventuelnih primanjklajih v naboru perfekcionistovih spodobnosti, znanj, izkušenj. A z usmerjenim prizadevanjem je to možno popraviti.

    Kaj je torej treba spremeniti, popraviti, odpraviti da si perfekcionist olajša in izboljša življenje ?

    Potrebno je razviti in gojiti skromnost, preprostost in potrpežljivost pri postavljanju zahtev in pričakovanj, ter sestavljanju in izvajanju načrtov. Potem pa lahko bolj lahkotno in neobremenjeno napreduje korak po korak postopno naprej, vedno zbran in prisoten v sedanjosti in v prostoru, ter pri enem opravku. Izogibati se mora premlevanju prihodnosti in preteklosti, če ni pogojev za realno in konkretno načrtovanje ter analizo. Najti si mora zmerno dnevno rutino, ki pomaga utrditi zbranost v sedanjosti in koncentracijo na tisto kar dela od bujenja naprej. Vplive podzavesti z njenimi negativnostmi zlasti takoj po bujenju pa tudi dnevno lenobo in podobno je treba ignorirati z voljo in disciplino. To so ostanki sanj in napačna prepričanja, v katerih so predelani pretekli dnevni vtisi. Uspešno, postopno pridobivanje izkušenj in premagovanje težav lahko pripelje do razvoja zrelega perfekcionista.

    Povedano zgoraj lahko uvrstimo k preventivnim nasvetom. Med kurativo pa bi poleg že omenjene uporabe AVE naprave, lahko uvrstili tudi EFT tapkanje. Tudi ta metoda je enostavna za uporabo in lahko vsaj ublaži intenzivnost negativnih čustvenih stanj. Nekoliko zahtevnejši je trening naravnavanja psihomentalnega stanja z opazovanjem, zavedanjem trenutnega stanja, ter izbiro in uglasitvijo na novo stanje, (glej Uravnava psihomentalnega stanja). Pri tem oseba razvija zavedanje, voljo in sposobnost prehoda v stanje opazovalca 'tu in zdaj'. Možno je pričakovati, da že sam poskus ugotavljanja trenutnega razpoloženja - stanja po tabeli karakteristik v nekaterih primerih pripelje tudi do disociacije. Potem pa je potrebno vključiti samo še voljo ter imaginacijo za preklop na novo izbrano stanje, kot ga definira tabela. V kolikor se zavestna pozornost uspešno preusmeri na željeno novo psihomentalno stanje, ki je izbira na osnovi svobodne volje, je to tudi spoznanje razlike pogojene in nepogojene percepcije. To daje podlago ugotovitvi, da 'prožilni' pogoji raznih percepcij in odzivanja nimajo nobene funkcionalne nuje, so samo elementi avtomatskega, ali programiranega odzivanja.



    Avdio_vizualna_uravnava_možganov (AVE – avdio vizualni entrainment)
    http://www.scribd.com/doc/228421624/Avdiovizualna-uravnava-mo%C5%BEganov

    http://www.scribd.com/doc/228421624/Avdiovizualna-uravnava-mo%C5%BEganov

    Uravnava psihomentalnega stanja
    http://www.scribd.com/doc/228276033/Uravnava-psihomentalnega-stanja

    http://www.scribd.com/doc/228276033/Uravnava-psihomentalnega-stanja


    Profil
    Quote
    Yoda
     marec 08 2016 00:20   
    Forum Rimska cesta
    Rimska cesta

    Status: neprijavljen

    Registriran: 03/26/09
    Posts: 848

    GRABOVOJEVI ŠTEVILČNI NIZI ZA NORMA