Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
Astronom, nikakor nisem hotela reči, da si pisal neumnosti. Upam, da moje besede niso zvenele tako! Hotela sem reči, da zgodovina ni eksaktna veda, temveč gre bolj ali manj za interpretacije zgodovinskih virov.
Sama sem v zgodovini iskala vedno zavest človeka; preko nje sem želela dognati, kdo človek pravzaprav je. Uspelo je le delno, ker tega pač ni možno dognati na tak, posreden način :-).
hetLicht, natančno sem razumel, kaj si hotela povedati. Tudi sam iščem skozi zgodovino odgovore na podobna vprašanja, a zame je zgodovina le eden izmed virov in ni poklic. Nikakor se ne zadovoljim le z eno interpretacijo ampak se želim dokopati do različnih virov in interpretacij ter si na ta način sam skušam ustvariti sliko, pri tem pa upoštevam tudi socialne zakonitosti, ki bolj ali manj veljajo med ljudmi. Zavedam se, da racionalni načini raziskovanja nikoli ne bodo podali dokončne resnice - morda pa lahko pokažejo na zakonitosti, ki vladajo in na ta način presežejo omejitve komunikacije med ljudmi. Na ta način nam lahko racionalni načini raziskovanja in na ta način pridobljena spoznanja ponudijo večjo mero razumevanja in strpnosti, ki jo tako potrebujemo pri prestopanju v Vodnarjevo dobo, kjer naj bi si znanost in duhovnost stala ob strani in se dopolnjevala z ugotovitvami, ne pa si stala nasproti, kot je to (bila) praksa skozi zgodovino dobe Rib.
Zelo bi bil počaščen, hetLicht, če bi podala kakšne svoje ugotovitve, ki si jih pridobila skozi opravljanje svojega poklica.
Vinetou vesel za pohvala od Nan, ne pa vesel biti ker res imeti težava kaj in kako odgovoriti Violeta. In tako se Vinetou odločiti da raje biti Francoz za Violeta, kot odgovarjati kar nesposoben biti. Sicer rade volje odgovoriti, če se ne mučiti z iskanje odgovor. Tudi Vinetou še povedati da sploh ne odkopati bojna sekira z panefin001, samo poskušal Vinetou razumeti kar ne imeti smisla razumeti. Vinetou vedeti da obstajati tudi iracionalna števila v matematika in torej tudi iracionalno biti v Manitu.
Ampak Vinetuju res žal biti za sestra Val - Chi. Ona dobro in koristno delati toda zaciklati se v napačna lastna prepričanja, sicer nepokvarjena biti kot otrok. Vrač povedati za njo da ona biti mlada duša in imeti premalo izkušnje. Tako ne obvladati popačitve stvarnost v svoja um in zato tudi nepripravljena poslušat nobeni brat, ali sestra.
Vinetou prositi če kakšna brat ali sestra razumeti vprašanja Violeta prosim razložiti Vinetou, ali odgovoriti Violeta namesto Vinetou. Vinetou želel da Violeta priti do odgovora.
Vinetou vse lepo pozdraviti in želeti še naprej prijetno poletje, potem pa morda priti še indijanska jese in tudi biti dobro.
Čeprav sem po izobrazbi zgodovinarka, nikoli nisem zares delala na tem področju, razen 5.letnega vodenja po zbirkah muzeja Škofjeloškega gradu. To pa ni bila redna služba. Edino kar sem spoznala je to, da večino otrok zgodovina bolj malo zanima, to pa zato, ker se z njo ne morejo povezati. Ne zanima jih pretirano od in do katerega leta je škofjeloškemu ozemlju vladal kateri škof. Logično. Zato sem začela delovati malce na lastno pest in sem `pozabila´ na letnice in imena in sem jim začela pripovedovati o tem, kako so ljudje včasih živeli. No, to jih je pa fasciniralo in postala sem zelo priljubljena vodička. Še učiteljice so bile zelo zadovoljne :-).
Moram pa reči, da sem bila zelooo razočarana nad kvaliteto študija in sem ga z muko končala, nato pa odšla v tujino študirat religije. Kar je bilo pa tudi precej mimo zaradi izključno znanstvenega pristopa do veroizpovedi. Jasno je, da zgodovina in religija nista kup podatkov in informacij, temveč živa izkušnja ljudi in zato zahtevata ne samo znanstveni pristop, ki sicer paše zraven, temveč tudi pristop, ki bi ugotovil kakšna zavest se pretaka skozi človekov razvoj in kako in kaj so k njemu prispevale religije. Kolektivno, ne za posameznega človeka, kjer je zgodba vedno drugačna. No, potem sem študirala še psihologijo, neuradno, s pomočjo jogijskih učenj. Ta študij pa je obrodil bogate sadove.
Šele v zadnjem času se spet posvečam zgodovini. To pa zato, ker me tako zelo fascinira zavest in psiha slovenske kulture. Zakaj smo Slovenci tako čustveno nezreli? Zakaj smo obsedeni z zunanjo podobo naših hiš (no, tudi notranjost mora biti tip top)? Zakaj ama čisto vsak vikend peremo avtomobile? Zakaj se tako težko pogovarjamo o temnih plateh življenja? Zakaj nismo direktni in zakaj ne povemo tistega kar čutimo in mislimo? Torej, zakaj se ne moremo odkrito pogovarjati? Zakaj toliko opravljamo? Zakaj imamo nezrele odnose? Zakaj se tako bojimo stopiti iz ustaljenih poti in ubrati drugačne? Zakaj imamo nespoštljiv odnos do otrok (podzavestno seveda)? Zakaj smo tako fatalistični (znani reki: tako pač je; ali kaj pa čmo, sj ne morš nč narest; ali bo že (ta je bolj optimističen :-) ))? Zakaj smo tako nesamozavestni, nesamoiniciativni in nesproščeni? Zakaj nimamo čisto nobenega občutka za estetiko? To so seveda samo nekatera vprašanja. Moram poudariti, da govorim o kolektivi in ne o posameznikih. In res je, da se stvari z mlajšimi generacijami, ki prevzemajo zavest, ki je značilna za z. Ev. in Am. (torej kapitalizem in potrošništvo,`svobodomiselnost´, komfort, instant rešitve, jaz, jaz, jaz miselnost osebnega razvoja in osebne odličnosti...., spreminjajo. Na bolje? V nekem okultnem smislu...da.
Psiha nekega naroda je v veliki meri posledica njegovega zgodovinskega razvoja. Ko sem v Ljubljani študirala slovensko zgodovino sem imela ves čas občutek, da tu pa nekaj ne štima, da ni neke koherence. Nekaj ni prav. Zakaj zaboga smo pristali v Jugoslaviji, kamor, kulturno gledano, čisto nič ne pašemo. Kot, da bi izgubili svojo identiteto. Ves čas sem imela občutek, da smo Slovenci nekakšna žrtev na žrtveniku sr.-ev. zgodovine, ki si ga racionalno niti približno nisem znala razložiti. Na vse to sem seveda `pozabila´, se usmerila na druge stvari, dokler nisem pred časom naletela na material, ki postavlja zgodovino Slovencev v čisto drugo luč. Da Slovenci pa le nismo narod kmetov. Da le nismo narod, ki nikoli ni imel svoje države, razen seveda Karantanije, pa še to naj bi vodil Frank (frankovsi trgovec Samo). Biti zgodovinski narod, tj. narod, ki je skozi zgodovino imel svojo državo, je izredno pomembno za občutek narodove identitete. Nam pa so ves čas govorili, da smo narod hlapcev, da smo ves čas živeli pod Nemci, da nikoli nismo imeli svojega meščanstva in plemstva (ki oblikujeta narodovo kulturo), le-ti so bili Nemci. Če bi se izkazalo, da uradna zgodovina vendarle ne drži oz. da bi zgodovino Slovencev bilo mogoče interpretirati precej drugače, bi to za narodovo psiho imelo velike posledice. To se mi zdi izredno zanimivo.
Zanimivo se mi zdi tudi, kaj takšen razvoj Slovencev pomeni tudi za duhovni razvoj naroda, njegovo mesto v veliki zgodbi Življenja. Zakaj so šle stvari tako, kot so šle? No, na ta vprašanja pa bo težko odgovoriti z razmišlanjem in preučevanjem zgodovinskih virov, ampak zahteva precej drugačen pristop, takšen da se identificiraš s kolektivno zavestjo naroda in spoznaš kvaliteto te zavesti in njen pomen za duhovni razvoj človeka. Toliko na kratko.
Sem prebrala članek o delu Jurija Verlina oz. povzetek njegovega bistva. Ja, zelo zanimivo. Zanima me, kaj bi to drugačno pojmovanje sl. zgod. pomenil za slovensko psiho. Ampak, mislim da tudi notranjost človeka prevzema globalizacija, kateri pečat pa dajejo zahodne `vrednote´ mlad, lep in bogat + neskončno udobje.
Hvala, hetLicht, s svojim pričevanjem odpiraš zanimiva vprašanja. Všeč mi je, če govorimo o konkretnih stvareh in ne, kot bi rekel Vinetou, "krneki".
Res zanimivo, kaj vse lahko človek opazi na svoji življenski poti ob opravljanju svojega poklica, le da malo odpre oči in razširi pogled. Ni treba, da greš na drugi konec sveta, včasih je dovolj, da pobrskaš po vsakodnevnih - običajnih stvareh. Kakšne stvari kar ne grejo v kontekst, a običajna človeška duša, ne le slovenska gre pač po poti inercije - beri po poti najmanjšega odpora in potem pridejo tiste fraze na dan: "kaj si ga češ, ne, - pa to", kot pravi Beno v eni izmed TV serij in spije eno flašo Patriota.
Tudi mene v otroštvu zgodovina ni zanimala. Samo neke letnice, pa menjave prestolov, pa bitke - bog si ga vedi zakaj - ali imamo danes kaj od tega ? Je pa nekaj v zgodovini, kar mnogi iskalci pozabljajo upoštevati. Namreč "referenca" za nek narod je postavljena po Z-evropskih merilih, kjer je vedno moral obstajati nek vodja (grof, knez, kralj, cesar). Iz tega vidika smo si Slovenci skonstruirali identiteto nekega naroda šele v začetku 19. stoletja, ko je na "vrata" potrkal Napoleon in smo dobili Ilirske province. Sicer so bili prej poskusi slovenske identitete, npr. Trubarjevi prevodi katekizma, a ne v smislu dviganja narodne zavesti, pač pa čisto iz praktičnih razlogov, da so ljudje vedeli, kaj jim duhovniki vcepljajo v glavo. Zgodovinarji si še danes niso enotni, ali so bili Celjski grofje Slovenci ali Nemci. Kakor vzameš. Takrat se nihče ni spraševal po državi ampak le pod katero grofovsko družino spadaš ... Samova plemenska zveza (združevala naj bi posamezne skupnosti menda celo od Baltika pa vse do Donave) je bila seveda priznana, ker je bil Samo Frank. Po njegovi smrti pa je stvar razpadla, ostanki so se še kakih 200 let ohranili v Karantaniji. Znana so ustoličenja raznih vojvod, ki pa jih sčasoma zahod spet ni priznaval, posebej ne po kronanju Karla Velikega. Seveda zgodovine ne smemo obravnavati ločeno od "verskega imperializma", glede katerega pa smo Slovenci še danes razdvojeni. Posledica je bila že takrat državljanska - ali bolje rečeno vojna med brati Slovenci, ki jo opisuje tudi Prešeren v svojem Krstu pri Savici.
Slovenci, ki smo v času Karantanije med drugim imeli prvo pravo demokracijo v Evropi (po vzoru katere si je prihodnost ZDA zamislil tudi eden od najvplivnejših ustanoviteljev - 3. ameriški predsednik Jefferson), smo skozi zgodovino enostavno smatrali, da nekih vodij v stilu zahodnih vladarjev enostavno ne potrebujemo. Vendar podobno so mislili tudi indijanci, tudi "narod" z bogato kulturo - a kaj, ko sila in pohlep imperialistov stori svoje ... No, zdaj pa imamo tudi Slovenci "rezervat" v okviru EU ... Kar se tiče države "brez formalne oblasti", pa je dober dokaz Belgija, ki rekordno dolgo in dobro fura brez nje ...
Veš kaj , Astronom, mislim, da si ti veliko boljši zgodovinar kot jaz! Tale zadnji prispevek je bil zame zelo zanimiv, saj kot sem napisala, se z zgodovino ukvarjam bolj poredko in nekako nimam potrpljenja, da bi jo preučevala tako temeljito, kot ti. Vsaj tako se mi zdi. Razen glede Slovencev, pred kratkim, ker sem dodobra spoznala še eno z-ev. kulturo (moj mož prihaja iz tujine) in so razlike med njima zelo bodle v oči. Potem pa sem nekako iskala vzroke za določene psihološke značilnosti slovencev in tako naletela na določene interpretacije sl. zgod., ki se precej razlikujejo od tega, kar smo se učili mi.
Najbolj me zanima narava človeka in narava življenja na sploh in sem zaradi tega velikokrat precej abstraktna in ljudje sploh ne vedo o čem govorim. Vendar me pa hkrati zanima tudi ta bolj konkretni del življenja, torej, kako se človekova notranjost spaja z njegovim zunanjim življenjem, kar pa pokrivajo vede kot so zgodovina, etnologija, religija... Seveda tisto najgloblje bistvo človeka še ni manifestirano v individualni obliki, lahko ga dosežeš takrat, ko presežeš vse oblike v lastni zavesti in se spojiš s Tistim, kar podpira življenje. Kajti preden se bo najgloblje bistvo manifestiralo v fizični materiji (z drugačnimi zakoni kot jih poznamo sedaj) Mora človek postati vse, prav vse. Takrat postane Univerzalen. Takšen je moj vpogled :-)
Torej, če se ti da, napiši še kaj, ob priliki, ob navdihu.
Sedaj prebiram tvojo temo o Zmaju :-)