Andrej Hrausky: Šentjakobski trg, cerkev sv. Flori
Plečnikovo leto bomo na tokratnem vodenem ogledu obeležili z vodenim ogledom današnjega Levstikovega trga, baročne cerkve prenovljene po Plečnikovih načrtih in arhitektovo ureditev Ulice na Grad, ki vodi vse do Šanc.
ŠENTJAKOBSKI TRG
Nekdanji Trg sv. Jakoba je nastal na prostoru leta 1774 pogorelega jezuitskega samostana. Plečnik je leta 1926 izdelal predlog ureditve trga, v katerem je predvidel postavitev vodnjaka na mestu nekdanjega, ki je stal na samostanskem dvorišču. Trg je omejil s konfini v obliki krogel. Posadil je drevesa dveh vrst; z obrezanimi javorji je označil rob trga, v ozadju pa je zasadil topole. Fasado jezuitske cerkve so po potresu leta 1895 obnovili v historicističnem slogu, česar Plečnik ni odobraval, zato jo je s topoli skušal zastreti. Šele leta 1938 je Plečnik na trg postavil tudi steber z Marijinim znamenjem. Prvotno votivno znamenje v spomin na zmago nad Turki iz leta 1682 je dvignil na mnogo višji novi steber, ki je v sorazmerju z velikostjo trga, okoli njega pa je razvrstil plastike štirih ljubljanskih svetnikov. Steber nakazuje smer Plečnikove poti na Grajski hrib, vizualno pa se navezuje na Zoisovo piramido na drugi strani Ljubljanice.
CERKEV SV. FLORIJANA
Baročno cerkev sv. Florijana, zavetnika gasilcev, so meščani postavili zaradi zaobljube po požaru leta 1660. Prvotni vhod v cerkev je bil z glavne ulice, po kateri je nekoč vozil tudi tramvaj. Jože Plečnik je zato prestavil vhod na stransko fasado in uredil novo stopnišče. Pri tem je preložil stare stopnice in jim dodal tiste, ki so jih odstranili izpred uršulinske cerkve. Nad ploščo v cerkvenem zidu, ki obeležuje preureditev, je vgradil glavo rimskega odličnika. V nišo nekdanjega vhoda ob glavni cesti je postavil baročni kip sv. Janeza Nepomuka, delo Francesca Robbe iz leta 1727. Mesto je hkrati želelo urediti tudi pot na Ljubljanski grad. Zato je Plečnik ob cerkvi uredil Ulico na Grad, ki vodi vse do Šanc, ostankov nekdanje utrdbe na vrhu hriba. Na Šancah je uredil sprehajališče in razgledni park ter pri tem uporabil ostanke nekdanje utrdbe.
Andrej Hrausky je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo leta 1976 pri profesorju Edvard Ravnikarju. Po diplomi je delal kot samostojni arhitekt. Od leta 1975 je član uredništva revije ab-arhitektov bilten. Od odprtja arhitekturne galerije DESSA leta 1989 je bil njen ravnatelj vse do leta 2012. V letih 1990-2012 je bil direktor družbe za projektiranje Arhé. V letih 2006-2011 je bil dva mandata predsednik društva arhitektov. Pripravil je več kot 200 arhitekturnih razstav v Sloveniji in 26 različnih razstav, ki so bile v tujini razstavljene več kot 90-krat.
O slovenski arhitekture je imel v tujini več kot 90 predavanj, v tujih revijah pa je objavil več kot 80 člankov. Z Janezom Koželjem in Damjanom Prelovškom je soavtor petih knjig o arhitektu Jožetu Plečniku. Z Janezom Koželjem tudi vodiča po arhitekturi Ljubljane in knjige o Maksu Fabianiju. Dvakrat, v letih 1997 in 1999, je bil član žirije za Evropsko nagrado za arhitekturo, Mies van Der Rohe. Leta 2004 je bil selektor Slovenije na mednarodni arhitekturni razstavi bienale v Benetkah. Skupaj z Majdo Cajnko je leta 1981 prejel nagrado Zlata ptica za mlade arhitekte. Galerija DESSA, ki jo je vodil, je prejela Plečnikovo priznanje v letih 1990, 1994 in 1997. Je častni član zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije. Leta 2014 je skupaj z Majdo Cajnko prejel Plečnikovo nagrado za življenjsko delo.
NE ZAMUDITE
