>> Apolođetik samo demonstra resnico Katoliške vere z
besedami

Če bi ostalo samo pri tem, bi bil svet veliko lepši, predvsem
pa manj krvav in nasilen.

>> Apolđetika argumenti so omejeni, ni važno kako so
logični in pametni.

Bolje bi bilo reči, da so apologetiki omejeni, zato tudi njihovi
argumenti ne morejo biti nikoli logični niti pametni.

>> Npr dogma "hipostaike transubstancije" Kristusovega
>> telesa v
>> v hostiji se na da demonstrati, ker je kemična analiza
>> ostane ista.
>> Voda je voda vino je vino itd Tu je edno potrebna vera,
>> ki dar Boga.

Če je dar Boga, da verjameš v popolne nesmisle, kakršna je
transubstanciacija, potem je nekaj zelo narobe z »božjo
darežljivostjo«. Mogoče bi morali kristjani moliti takole:
»Hvala Bogu na višavah, ker me je napravil za nevednega,
neumnega in ignorantskega! Aleluja!«

>> Enako se ne da prisiliti ljudi do vere
>> ne glede kako so argumeti dobri, ker je potrebn čas,
>> da dober argjument ustvari čustva vere oz, to je
>>delo sv Duha.

Čustva vere so čustva kot vsaka druga čustva. Še najbolj
blizu so mešanici
strahu in obsesivne zaljubljenosti. Sveti Duh pa je seveda
čista izmišljija.

>> Dober apolođetik spoštuje dostojastvo svobodne voljo
>> vsakega, kadar je zoperstavljen z resno osebo,
>> ki naj bi želel postai katolik, kakdar mu govori
>> o resni in težko verujoči dogmi RKC.

Drži. Vsi ljudje imajo svobodno voljo, da verjamejo ali da ne
verjamejo v
obstoj vil in škratov. In dober pravljičar spoštuje
njihovo dostojanstvo.

>> Braniti vero ne pomeni dobiti debato z
>> dobrimi argumenti.

Seveda ne. Nikoli ni bilo tako. Vere sploh ni mogoče braniti z
dobrimi argumenti. Kvečjemu jo je mogoče braniti s silo in
seveda s slabimi argumenti – slednje počnejo apologeti.

>> apolođetik ne pridobi duše to je samo delo Sv Duha.

Sveti Duh je čista izmišljija. In duša tudi. Edini realen v tej
zgodbi je apologetik. (Če parafraziramo Sveto pismo –
apologetik je »neumnost, ki je meso postala« ali »učlovečena
neumnost«.

>> Torej je resnica, da je spreobrnenje delo
>> Sv Duha ne pa inteligeca apođetika ali iteligenca
>> nevernega.

Mene pa zanima, kako je mogoče, da Sveti Duh deluje po
»regionalnem načelu«? Zakaj veliko bolj deluje v Evropi, v
ZDA in Latinski Ameriki, nekoliko manj pa drugje po svetu.
Zakaj Sveti Duh skoraj ne deluje recimo na Japonskem, na
Kitajskem ali v Saudski Arabiji? Zakaj Sveti Duh ne
spreobrača
recimo Masajev, Eskimov ali amazonskih pigmejcev, če jih
slučajno prej ne
"obdela" kakšen "Pizzaro z mečem" ali v najboljšem primeru
"Pedro z opeko".
Zakaj Sveti Duh sredi pragozda ne dela konkurence
»gozdnim duhovom«?
Zakaj, recimo, Sveti Duh sploh niti malo ni deloval v Ameriki
(še skoraj 1500
let po Kristusu), dokler se tam ni izkrcal Kolumb in potem še
konkvistadorji tipa Cortes ali Pizzaro, ki so z ognjem in
mečem zdesetkali domorodce. Je Sveti Duh začel delovati na
Indijance šele potem, ko so jih Španci, Portugalci in drugi
evropski katoliški kriminalci temeljito »predpripravili« z
ropanjem,
mučenjem, pobijanjem in zasužnjevanjem. Očitno Sveti Duh
veliko bolje deluje na ponižane, razžaljene, mučene,
potolčene, zasužnjene – zmagoslavje križa in Svetega Duha
očitno ne deluje brez zmagoslavja meča! Sicer pa je že »dobri
učitelj« Jezus rekel, da na Zemljo ne prinaša miru, ampak
meč. Empirično dejstvo je, da je krščanstvo religija, ki se je
razširila skoraj izključno pomočjo nasilja – fizičnega in
duhovnega.

Zato o Svetem duhu lahko rečemo le – »jebe«
naj Sveti Duh in vse kar je Svetega na njem!




In še nekaj besedic iz ust Pata Condella:

Hello everybody. I'm Pat Condell, and I deny the holy spirit.
Yes, I do. I deny the holy spirit in the morning, in the
evening, and again last thing at night I make a point of
actively denying the holy spirit. Indeed, when I’m not busy
denying the holy spirit I’m not really doing anything because
guess what, I’m always denying the holy spirit. That’s right,
waiting at a bus stop, you might be filing your nails or
reading a magazine. I’m denying the holy spirit. Walking
down the street, you’re gazing into shop windows, whereas
I’m doing something useful, denying the holy spirit. Why do I
deny the holy spirit? Well, because if blasphemy was good
enough for Jesus Christ it's good enough for me. And
besides, like everyone else I’ve seen what passes for the holy
spirit in action and I know that the holy spirit, if it ever
existed, was long ago hijacked by criminals and liars and is
now as empty as a born again Christian's smile. And this is
why denying the holy spirit now takes up so much of my time
I’m literally burning the Bible at both ends. That's right,
whether awake or asleep, I joyously deny the holy spirit
every day and in every way – upwards, downwards,
backwards, forwards, sideways, inside out, back to front and
upside down in perpetuity, or forever, whichever lasts longer.
Every moment of my life is a precious jewel of opportunity
for me to deny the holy spirit and every nasty little thing it
stands for. Every breath I take, every word I utter, my every
action down to the minutest detail is calculated specifically to
deny the holy spirit; that spiteful, vindictive and truly unholy
spirit of the mythical psychopath in the sky. As for you, well,
I can’t tell you what to do But if you’ve got any sense, and if
you care about your children’s sanity, you’ll deny the holy
spirit because the holy spirit denies you, as it denies me, and
all of humanity. The holy spirit can be summed up in three
words “Thou shalt not!” Whatever you want to do, you can’t,
you shouldn’t, you mustn’t, you won’t. And if you do, you’ll
be tortured forever. And this is why the holy spirit is our
enemy, not our friend. It wants us to deny our own nature, to
remain ignorant, fearful and ashamed, to hate others as we
hate ourselves, and to die without living, not to live without
dying. And that, in a nutshell, is why I deny the holy spirit.
Thank you very much. Peace.


http://www.youtube.com/watch?v=V8PCecgWKeI

[ Odgovori na to | # ]