Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Spomin-Dedek-Skrivnosti-Razumevanje

Jaz in moj dedek sreda, 19. julij 2017 @ 05:02 CEST Uporabnik: Sonce Kot majhna deklica sem imela čast, določen čas preživeti z dedkom, ki je bil prisoten z nami do mojega 10.tega leta starosti. Veliko detajlov se ne spomnim a zadnje čase se mi vrača v spomin pot, po kateri sva šla ob večeru, (ne vem, mislim, da je bil večerni umirjen sprehod) in seveda sva se veliko pogovarjala in govoril mi je o stvareh, o življenju, govoril mi je zgodbice, zgodbe, ki imajo sedaj veliko večji pomen, ker takrat so bile to le zgodbice, skrivnostne, katere nisem razumela, sem jih pa sprejemala. Dedek je bil takrat star čez 70 let, bil je vitalen, močna osebnost, za seboj je imel življenje polno dela, bil je spoštovan mož, znan po dobroti in pripravljenosti pomagati. Najbolj pomembno je to, da je preko teh zgodbic govoril o življenju, o izkušnjah, o nečem, kar je mene šele čakalo, vse te zgodbice so se umaknile za več kot dvajset let popolnoma iz mojega življenja… a pred kratkim so se začele pojavljati, zame, za vas, da jih delim z vami. …Spomnim se poti, na podeželju, ki je vodila od našega doma v sosednjo vas… sonce se je že umaknilo in pojavljal se je mrak. Midva z dedkom sva hodila po tej poti in pokazal mi je “Javorščico”, ki se je videla od daleč. Vprašal me je, če vidim lučke, da te lukče prižigajo … čarovnice????, govoril mi je o tem, kako je potrebno ponoči, če hodiš po gozdu vleči za seboj vejo, da “si hrupen”, da (ne vem katero pravljično bitje je uporabil…) da te slišijo in mislijo da si veeeelik in pobegnejo pred tabo… in take male skrivnosti… in sedaj razumem, zakaj jih je pripovedoval in vem, da je pametno poslušati modre ljudi, ki imajo veliko izkušenj za seboj…. No in sedaj smo pri mori….  Najbolj mi je ostala v spominu njegova zgodba o mori… Dedek je pripovedoval: “Ko sem spal, sem sredi prsi začutil pritisk, zbudil sem se in videl, kako se je “mora” usedla name na prsi in me jahala, da nisem mogel dihati… (seveda jaz sem si to predstavljala kot eno čarovnico z metlo ki se z vso težko spravi na prsi), .. bi je težak občutek, komaj sem še dihal… ko sem zavpil: “ZGINI DOL Z MENE MORA!!!” In mora je odšla, in se ni več vrnila. Ta zgodba, je resnična. Sicer tukaj ni fizične čarovnice - More, a obstajajo more, - strahovi, - zaskrbljenost, - prestrašenost, - občutki groze, predvsem kar se tiče prihodnosti, … to je mora.  Jo znate pregnati? ZABIČAJTE JI, NAJ ZGINE DOL Z VAS, NAJ ZGINE VEN IZ VAŠIH MISLI, … NAPODITE JO. Velikokrat opazim more, ki sedijo na vas, rečete jim dvom, strah, depresija, recesija… ma karkoli je…  recite ji naj zgine stran!!!… da slučajno ne uprabim ša kakšnega drugega izraza. Mora zgini stran od mene, zgini stran od mojih najdražjih… da imajo jasno sliko in vizijo pred seboj.   Tako boste lahko ponovno živeli v sanjah, v realnih rezultatih,  v navdušenju, in moja dolžnost kot vedeževalke in svetovalke, je, da vam povem za osbstoj in kaj s tem narediti. In tudi kaj je najpreprostejši način. Zahvaljujoč svojemu dedku, in njegovim zgodbam, ki jih je delil z vami, vam sedaj tudi lahko. Včasih se preveč zapletamo v raznorazne postopke, navodila, tehnike in kvazi teorije, kako kaj rešiti, a največje modrosti in največja inteligenca prevzema obliko preprostosti in zato sem zelo iskreno hvaležna svojemu modremu dedku, ki mi je dejal, če te bo kdaj tlačila mora, ji reci : ZGINI STRAN OD MENE MORA! Jasno, direktno, hitro in preprosto. BREZKOMPROMISNO! Matejka Šmit Vir: www.radostbivanja.org Komentarji (0) www.pozitivke.net





 

Domov
Powered By GeekLog